Jedro

Ker je opravljanje tehničnega pregleda v rokih, ki jih ZMV-1 ureja v svojem 49. členu, eden od pogojev za registracijo vozila, storilec z izpolnitvijo zakonskih znakov prekrška po osmem odstavku 49. člena ZMV-1, izpolni tudi zakonski znak prekrška po osmem odstavku 25. členu ZMV-1. Navedeno pa ne pomeni, da sta prekrška v odnosu konsumpcije.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Brežice je z izpodbijano odločbo pravno osebo A. d. o. o. spoznal za odgovorno storitve prekrškov po osmem odstavku 25. člena Zakona o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV-1) in osmem odstavku 49. člena ZMV-1. Na podlagi navedenih določb ter ob uporabi tretjega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in prvega odstavka 27. člena ZP-1 je za vsakega od prekrškov določil globo v višini 5.000,00 EUR. Po drugem odstavku 27. člena ZP-1 je pravni osebi izrekel enotno globo v znesku 10.000,00 EUR. Pravni osebi je naložil tudi plačilo stroškov postopka.

2. Zoper odločbo je zaradi kršitev iz 4. točke 156. člena člena ZP-1 v zvezi z osmim odstavkom 25. člena ZMV-1 in osmim odstavkom 49. člena ZMV-1, drugega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZP-1 ter 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 zahtevo za varstvo zakonitosti vložila vrhovna državna tožilka Tamara Gregorčič. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni na način, da postopek o prekršku v delu, ki se nanaša na prekršek po osmem odstavku 25. člena ZMV-1, ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo pravni osebi, ki nanjo ni odgovorila.

B.

4. Iz izpodbijane odločbe o prekršku izhaja, da je odgovorna oseba pravne osebe (voznik) pri opravljanju registrirane dejavnosti pravne osebe in s sredstvi pravne osebe razpolagala s tovornim vozilom pravne osebe. Voznik je bil ustavljen ob kontroli prometa dne 29. 12. 2022, ko je bilo ugotovljeno, da je veljavnost prometnega dovoljenja potekla dne 4. 11. 2022. Prekrškovni organ je ravnanje kvalificiral kot kršitev določila 1. točke prvega odstavka 25. člena ZMV-1 in pravno osebo spoznal za odgovorno storitve prekrška po osmem odstavku 25. člena ZMV-1. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je voznik vozil tovorno vozilo, za katerega ni bil opravljen tehnični pregled skladno z zahtevami tretjega odstavka 49. člena ZMV-1, saj bi moral biti ta opravljen do 5. 11. 2022. Zaradi kršitve navedene določbe je prekrškovni organ pravno osebo spoznal za odgovorno storitve prekrška po osmem odstavku 49. člena ZMV-1. 5. Vrhovna državna tožilka v zvezi z očitkom prekrška po osmem odstavku 25. člena ZMV-1 opozarja na določbo prvega odstavka 25. člena ZMV-1, po katerem morajo biti za udeležbo v cestnem prometu motorna in priklopna vozila registrirana (1. alineja) in morajo imeti veljavno prometno dovoljenje (3. alineja). Navaja, da se je pravni osebi očitalo, da je njena odgovorna oseba uporabljala vozilo, kateremu je prometno dovoljenje poteklo, s čimer je kršila 1. točko prvega odstavka 25. člena ZMV-1, saj vozilo ni bilo registrirano. Po oceni vložnice zahteve za varstvo zakonitosti je podana kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj je opis nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju, zaradi česar pravna oseba ni mogla vedeti, ali se brani zoper očitek, da vozilo ni bilo registrirano, ali zoper očitek, da ni imelo veljavnega prometnega dovoljenja. Hkrati pa vložnica ugotavlja, da zatrjevano nasprotje ne vpliva na obstoj samega prekrška in kvalifikacije, saj opisano ravnanje predstavlja ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena ZMV-1. Z navedbo, da je v očitku mogoče jasno prepoznati prekršek po osmem odstavku 25. člena ZMV-1, vložnica negira svoj očitek o kršitvi iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Če je namreč očitek opisan na način, da ga je po njeni oceni mogoče subsumirati pod določeno pravno normo, potem o njegovi nejasnosti ni mogoče govoriti. Po določbi prvega odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. To določbo je treba razlagati tako, da mora vložnik zahteve kršitve zakona konkretno opredeliti ter jih tudi ustrezno obrazložiti, ker jih sicer ni mogoče preizkusiti. Z navedbo, da je opis, v katerem je sicer možno določno prepoznati prekrškovnopravni očitek, nejasen, vložnica zahteve navedenim zahtevam ni zadostila, zato zahteve v tem delu ni mogoče preizkusiti.

6. Kršitev materialnih določb zakona vložnica utemeljuje z navedbo, da sta prekrška, za katera je bila pravna oseba spoznana za odgovorno, v navideznem idealnem steku. Meni, da bi morala biti kršiteljica kaznovana le za prekršek po osmem odstavku 25. člena ZMV-1. Med prekrškoma je po njeni oceni podan odnos konsumpcije. Prekršek po osmem odstavku 49. člena ZMV-1 stori pravna oseba, ki uporablja vozilo v nasprotju z določbami o rokih za izvedbo tehničnih pregledov. Skladno z 30. členom ZMV-1 se vozilo registrira na podlagi vloge lastnika, kateremu je treba priložiti potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila. Če torej vozilo nima opravljenega tehničnega pregleda, podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja ni mogoče. In drugače, oseba, ki ni opravila tehničnega pregleda, ni mogla pridobiti prometnega dovoljenja.

7. Navedbe niso utemeljene. ZP-1 ureja stek v prvem odstavku 27. člena, ki določa, da se storilcu, ki je z enim dejanjem ali več dejanji storil več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba oziroma sodba, postopek pa teče pred istim organom oziroma sodiščem, določi najprej sankcijo za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije. Navidezni idealni stek pa pomeni, da je med dvema ali več zakonskimi opisi takšen medsebojni odnos, da ne gre za več prekrškov, ampak je podan le eden.1 Temeljna ideja navideznega steka je, da lahko kljub formalni uresničitvi zakonskih znakov dveh ali več prekrškov obstajajo razlogi, zaradi katerih je materialnopravno upravičeno kaznovanje storilca samo za enega od njih. O navideznem steku govorimo, kadar je nepravna in krivdna vsebina dogajanja v celoti zajeta že v enem od uresničenih prekrškov, zaradi česar bi bila uporaba ostalih, sicer formalno uresničenih, zakonskih dejanskih stanov neupravičena.2 Pri tem se upošteva teorija kazenskega prava, ki takšen učinek pripisuje tudi odnosu konsumpcije.3 Ta je podan, kadar je celotna kriminalna količina enega dejanja vsebovana v drugem. Gre za primere, ko hujše istovrstno kaznivo dejanje zajema vse njegove milejše oblike. Pri raziskovanju, ali je v konkretni zadevi podan stek, ali pa je ta le navidezen, je treba poleg logične uporabiti tudi vrednostno metodo in presoditi, ali je treba uporabiti metodo inkluzije, tj. zanemariti tisto, kar je neznatno, zanemarljivo, nepomembno.4

8. Pravni osebi se v predmetni zadevi očita, da je z eno vožnjo v cestnem prometu izvršila dva prekrška. Pri tem drži, kar navaja vložnica zahteve, da je registracija vozila možna le ob predložitvi potrdila o tehnični brezhibnosti vozila (5. točka prvega odstavka 30. člen ZMV-1). Tehnična brezhibnost vozil se preverja s tehničnim pregledom (47. člen ZMV-1). Ker je opravljanje tehničnega pregleda v rokih, ki jih zakon ureja v svojem 49. členu, eden od pogojev za registracijo vozila, storilec z izpolnitvijo zakonskih znakov prekrška po osmem odstavku 49. člena ZMV-1, izpolni tudi zakonski znak prekrška po 25. členu ZMV-1. Navedeno pa ne pomeni, da sta prekrška v odnosu konsumpcije. Potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila je samo eden od pogojev za veljavno registracijo vozila. Vlogi za registracijo je namreč treba predložiti tudi dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornost in dokazilo o poravnani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (3. in 4. točka prvega odstavka 30. člena ZMV-1). Za registrirano vozilo se izda prometno dovoljenje (prvi odstavek 31. člena ZMV-1). Izda se (ali se njegova veljavnost podaljša) za čas veljavnosti tehničnega pregleda in čas, za katerega je sklenjeno obvezno zavarovanje in poravnana obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (prvi odstavek 32. člena ZMV-1). Storitev prekrška iz osmega odstavka 25. člena ZMV-1 je torej mogoča tudi, če je vozilo sicer opravilo tehnični pregled, vendar ni registrirano, ker ni izpolnjen kateri od drugih pogojev (npr. sklenitev zavarovanja). In drugače, čas veljavnosti prometnega dovoljenja je odvisen od časa izpolnjevanja vseh pogojev zanj, tj. ne le opravljenega tehničnega pregleda, pač pa tudi sklenitve zavarovanja in obveznosti plačila dajatve. Možna je situacija, ko nastopi neveljavnost prometnega dovoljenja zaradi poteka veljavnosti zavarovanja, pri čemer lastniku vozila v istem časovnem obdobju ni treba opravljati novega tehničnega pregleda.5

9. Določbe o pogojih za udeležbo v cestnem prometu iz 25. člena ZMV-1 so uvrščene v poglavje o registraciji vozil, določbe o rokih za izvedbo tehničnih pregledov iz 49. člena ZMV-1 pa v poglavje o tehnični brezhibnosti vozil. Ne glede na to, da je tehnična brezhibnost vozila eden od pogojev za udeležbo vozila v cestnem prometu, je zakon koncipiran tako, da poleg prekrška, ki sankcionira uporabo neregistriranega vozila oziroma vožnjo brez veljavnega prometnega dovoljenja, določa tudi prekršek za vožnjo z vozilom, ki nima potrdila o tehnični brezhibnosti. Taka ureditev posebej sankcionira situacijo, ko je veljavnost prometnega dovoljenja oziroma registracije potekla, ker vozilo ni bilo v zakonsko določenem roku tehnično pregledano. Tudi sicer se vrednostno situacija, ko je razlog poteka registracije oziroma veljavnosti prometnega dovoljenja (tudi) neizpolnjevanje pogojev o tehnični brezhibnosti vozila, razlikuje od uporabe vozila, kateremu je registracija potekla zaradi neizpolnjevanja drugih pogojev. Prav tako okoliščine, da se v prometu uporablja vozilo, za katerega v rokih ni bil opravljen tehnični pregled, ni mogoče zanemariti kot nepomembne. Prekrškovni organ je zato pravilno ugotovil, da je v predmetni zadevi podan stek in z izpodbijano odločbo pravno osebo upravičeno sankcinioral za oba prekrška.

C.

10. Vrhovno sodišče ni ugotovilo v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevanih kršitev iz 8. točke prvega odstavka in drugega odstavka 155. člena ZP-1 ter 4. točke 156. člena ZP-1, zato jo je na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo.

11. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Čas, P., Orel., N. v: Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem (ur. P. Čas, H. Jenull, N. Orel), Lexpera, GV založba, Ljubljana 2018, str. 108-181. 2 Sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 49/2018 z dne 19. 3. 2019; Šošić, M., Enotnost dejanja v kazenskem pravu, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Maribor, 2016, str. 179-180. 3 Čas, P., Orel., N. v: Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem (ur. P. Čas, H. Jenull, N. Orel), Lexpera, GV založba, Ljubljana 2018, str. 181. 4 Bavcon, L., Šelih, A., Korošec, D., Ambrož, M. in Filipčič, K. Kazensko pravo, splošni del, Ljubljana, 2013, str. 213-214. 5 Tretji odstavek 49. člena ZMV-1 določa, da se tehnični pregledi vozil opravljajo najmanj enkrat letno, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po petem odstavku istega člena pa se za tehnična vozila, pri katerih je bil prvi tehnični pregled že opravljen in pri katerih od prve registracije ali leta proizvodnje ni poteklo osem let, tehnični pregled opravi vsaki dve leti.