Jedro

V določbi 271. člena ZDavP-2 je posebej predpisan način in roki za (naknadno) uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 se v primeru izdaje informativnega izračuna, olajšava za vzdrževane družinske člane lahko uveljavlja najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun. Po presoji sodišča enako velja tudi za uveljavljanje spremembe glede vzdrževanih družinskih članov.

Po povedanem, bi v obravnavani zadevi tožnik lahko pravočasno ponovno uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana za C.C. le še v ugovoru zoper informativni izračun.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila dohodnino za leto 2016 v znesku 4.014,34 EUR. Ugotovila je, da razlika med odmerjeno dohodnino v višini 4.014,34 EUR in med letom plačanimi akontacijami dohodnine v skupni višini 3.282,75 EUR, znaša 731,59 EUR in mora biti plačana v roku 30 dni od dneva vročitve odločbe. Po poteku tega roka se tožniku zaračunajo zamudne obresti in začne postopek davčne izvršbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Pritožba zoper odločbo pa ne zadrži njene izvršitve. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da tožniku ni bila priznana posebna olajšava za A.A., ker niso bili izpolnjeni posebni pogoji za priznanje olajšave, določeni v 115. členu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Ker je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, mora tožnik v skladu z določbo četrtega odstavka 123. člena ZDoh-2 doplačati razliko v znesku 731,59 EUR.

2. Pritožbeni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Navaja, da je bil tožniku 31. 5. 2017 izdan informativni izračun dohodnine za leto 2016, zoper katerega je vložil ugovor, v katerem je uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, in sicer za hčer A.A. ter vnukinjo B.B., hkrati pa označil, da želi, da se pri odmeri dohodnine za leto 2016 ne upošteva posebna olajšava za hčer C.C. Pritožbeni organ navaja, da v pritožbi na odločbo o odmeri dohodnine ni več mogoče uveljavljati olajšave za vzdrževane družinske člane. Ob tem se sklicuje na 271. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) po katerem se šteje, da se v primeru izdaje informativnega izračuna, olajšava za vzdrževane družinske člane lahko uveljavlja najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun. Pritožbeni organ ugotavlja, da je bila dohodnina odmerjeno pravilno, saj v pritožbi ni več mogoče uveljavljati olajšave za vzdrževane družinske člane oziroma spreminjati obdobja uveljavljanja.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbo vlaga iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je tožena stranka tožniku v informativnem izračunu dohodnine za leto 2016 upoštevala olajšavo za vzdrževanega družinskega člana za C.C. za obdobje od januarja do decembra 2016, ter da je tožnik z ugovorom želel uveljaviti še olajšavo za dodatna dva vzdrževana družinska člana, in sicer A.A. in B.B. Da se olajšava za C.C. ne bi upoštevala dvakrat je v ugovoru navedel, da naj se olajšave za vzdrževanega družinskega člana za C.C. ne upošteva. Navedena zmota oziroma nevednost je povzročila odmero dodatne davčne obveznosti. Očitno zmoto tožnika bi bilo mogoče ugotoviti z izvedbo celovitega ugotovitvenega postopka na način, da bi se preverilo razloge, zaradi katerih je iz ugovora izhajalo, da se olajšavo za C.C. ne upošteva. Tožnik zaradi neizvedbe ugotovitvenega postopka zatrjuje bistveno kršitev postopka, zaradi česar je plačal previsoko odmerjeno davčno obveznost. 4. Tožnik zatrjuje, da je šlo v obravnavani zadevi za očitno pomoto in je bil na podlagi ugotovljenih dejstev narejen napačen sklep in uporabljen napačen materialni predpis. Tožnik še dodaja, da je ugovor vložil osebno iz razloga, da bi se preverilo, če je podatke vnesel pravilno, a pomoči davčnega organa ni prejel. Po prejemu izpodbijane odločbe se je tožnik še enkrat osebno zglasil pri prvostopenjskemu organu, kjer mu je bilo med drugim pojasnjeno, da mu bo na podlagi pritožbe dohodnina vrnjena.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega organa, potrjenimi z odločitvijo pritožbenega organa in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih navedb pa še dodaja:

8. V obravnavanem primeru je med strankama sporno ali davčni organ z izpodbijano odločbo o odmeri dohodnine za leto 2016 tožniku pravilno in zakonito ni priznal posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, in sicer za C.C. Ni sporno, da je tožnik prejel informativni izračun dohodnine za leto 2016, v katerem mu je bila priznana olajšava za vzdrževanega družinskega člana za hčer C.C, zoper katerega je tožnik vložil ugovor, v katerem je navedel, da želi uveljaviti olajšavo za vzdrževanega družinskega člana in sicer za A.A. in B.B., ter da ne želi uveljaviti olajšave za vzdrževanega družinskega člana za C.C. 9. Olajšava za vzdrževane družinske člane predstavlja ugodnost, ki jo davčni organ ne upošteva po uradni dolžnosti, temveč jo mora davčni zavezanec posebej uveljavljati. To lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Tako je v zvezi z izračunom akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v 287. členu ZDavP-2 predpisano na kakšen način se uveljavlja posebna olajšava za vzdrževane družinske člane med letom. V 270. členu ZDavP-2 pa je predpisano, do kdaj najpozneje (do 5. februarja tekočega leta) lahko davčni zavezanec pošlje podatke davčnemu organu za pravilno upoštevanje davčnih olajšav. V določbi 271. člena ZDavP-2 je posebej predpisan način in roki za (naknadno) uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 se v primeru izdaje informativnega izračuna, olajšava za vzdrževane družinske člane lahko uveljavlja najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun. Po presoji sodišča enako velja tudi za uveljavljanje spremembe glede vzdrževanih družinskih članov.

10. Po povedanem, bi v obravnavani zadevi tožnik lahko pravočasno ponovno uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana za C.C. le še v ugovoru zoper informativni izračun. Tako v predmetni zadevi ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 271. člena ZDavP-2 in je tudi po presoji sodišča tožnik posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljal prepozno. Davčni organ olajšave za vzdrževanega družinskega člana za C.C. z izpodbijano odločbo o odmeri dohodnine za leto 2016 tožniku povsem pravilno ni priznal, saj jo je tožnik ponovno uveljavljal prepozno (v pritožbi).

11. Upoštevaje, da je tožnik v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine za leto 2016 izrecno navedel, da ne želi uveljavljati olajšave za vzdrževanega družinskega člana za C.C., so po presoji sodišča neupoštevne tožbene navedbe o tožnikovi zmoti oziroma nevednosti. Iz uradnega zaznamka prvostopenjskega organa z dne 21. 6. 2017 izhaja, da mu je bilo pojasnjeno, da hči in vnukinja nista upoštevani, ker prebivata na drugem naslovu. Prav tako po presoji sodišča glede na navedeno ni bilo potrebe po izvedbi dodatnega ugotovitvenega postopka. Sodišče zato zavrača tudi tožbene ugovore v zvezi s kršitvijo pravil postopka.

12. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj tožnik navaja zgolj dejstva, ki za predmetni postopek niso relevantna.

14. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.