Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno presodilo določbe 115. in 20. člena ZVO-1, glede obstoja zakonske podlage za naložitev finančnih jamstev s podzakonskim predpisom za nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno presodilo določbe 115. in 20. člena ZVO-1, glede obstoja zakonske podlage za naložitev finančnih jamstev s podzakonskim predpisom za nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) zavrnilo tožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 35473-219/2020-4 z dne 22. 10. 2020. S to odločbo je toženka na podlagi Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah1 tožnici kot nosilcu skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami za leto 2020 določila finančno jamstvo za izvajanje tega načrta v višini 456.849,52 EUR. Njegovo predložitev ji je naložila v roku dveh mesecev od izdaje odločbe, pri čemer je moralo biti veljavno do 31. 8. 2021. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče navedlo, da naj bi bila ureditev, po kateri finančno jamstvo zagotavlja nosilec skupnega načrta in ne povzročitelji obremenitve, logična in skladna z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1)2 in Ustavo. Proizvajalci sveč naj bi svoje obveznosti glede ravnanja z odpadnimi svečami, med njimi obveznost zagotovitve finančnega jamstva, s pogodbo prenesli na tožnico, ki je "navzven vstopila v njihov položaj". Drugačno stališče naj bi bilo v nasprotju tako z namenom in vsebino skupnega izpolnjevanja obveznosti (da se obveznosti vseh proizvajalcev sveč izpolnjujejo skupaj), kot tudi z namenom finančnega jamstva (zavarovanje za primer neizpolnitve obveznosti nosilca skupnega načrta). Podlaga za naložitev zagotovitve finančnega jamstva nosilcu skupnega načrta naj bi bil zadnji stavek sedmega odstavka 20. člena ZVO-1. 3. Tožnica zoper to sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede treh vprašanj, ki jih šteje za pravno pomembna v smislu 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).3

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP glede v izreku navedenega vprašanja izpolnjeni. Dopuščeno vprašanje se namreč nanaša na razlago načela zakonitosti in v tem okvirju zlasti na obseg in vsebino zakonskih pooblastil za izdajo podzakonskih aktov ter na razmerje med njimi in zakoni. Vrhovno sodišče je ob tem upoštevalo tudi, da se Uredba uporablja šele od 4. 5. 2019, da se finančno jamstvo na njeni podlagi nalaga vsako leto, in da se lahko obravnavano vprašanje pojavi tudi pri ureditvah, ki se nanašajo na proizvajalčevo razširjeno odgovornost za druge izdelke. Kljub spremembi zakonodaje4 dopuščeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča presega pomen konkretne zadeve, saj izpodbijana ureditev v bistvenem (zaenkrat) ostaja enaka. Nova ureditev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti v ZVO-2 je namreč predmet postopka za oceno ustavnosti, pri čemer iz sklepa Ustavnega sodišča U-I-104/22-15 z dne 19. 5. 2022 o zadržanju izvrševanja nekaterih s tem povezanih določb, izhaja, da bo skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti do končne odločitve Ustavnega sodišča delovalo po pravilih ZVO-1. Ker je po obrazloženem odgovor na dopuščeno vprašanje pomemben za razvoj prava preko sodne prakse in za zagotovitev pravne varnosti, je Vrhovno sodišče revizijo v tem delu dovolilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Zaradi neobstoja pogojev iz 367.a člena ZPP revizije glede preostalih vprašanj ni dopustilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 25/2019, v nadaljevanju Uredba. 2 Glede na to da je bila izpodbijana odločba izdana 22. 10. 2020, gre za čistopis ZVO-1, ki se je uporabljal v obdobju od 1. 5. 2020 do 16. 11. 2020. 3 Po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. 4 Po izdaji izpodbijane upravne odločbe se je zakon spremenil. Po ZVO-2 primarni zavezanec za zagotovitev finančnega jamstva sicer ostaja povzročitelj obremenitve (deseti odstavek 36. in 175. člen), a ZVO-2, za razliko od ZVO-1, hkrati predvideva tudi, da mora to finančno jamstvo v primerih skupnega izpolnjevanja obveznosti zagotoviti organizacija, ki to skupno izpolnjevanje obveznosti zagotavlja (drugi odstavek 40. člena).