Jedro

Ker so toženci navadni sosporniki, se je zanje postopek končal z umikom tožbe na prvem naroku za glavno obravnavo, kar pomeni, da se nagrada po tarifni številki 3102 zniža za količnik 0,5.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. točka izreka) tako spremeni, da se stroški pravdnega postopka odmerijo na znesek 1.260,82 EUR (namesto 1.651,27 EUR). V ostalem pa se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni stroške pritožbenega postopka 151,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zaradi delnega umika tožbe postopek v tem delu ustavilo (točka I. in II. izreka). Tožnici je naložilo, da je dolžna drugi toženki in tretjemu tožencu povrniti njune pravdne stroške, odmerjene na 1.651,27 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III. izreka sklepa).

2. Tožnica se proti temu sklepu pritožuje v delu, ki ji nalaga povrnitev pravdnih stroškov in predlaga spremembo III. točke izreka sklepa tako, da se drugi in tretji toženi stranki prizna povrnitev pravdnih stroškov za nagrado za narok v višini 361,53 EUR skupaj z DDV. Navaja, da druga in tretja tožena stranka nista upravičeni do izplačila nagrade za narok, saj je tožnik umaknil zoper njiju tožbeni zahtevek, še preden se je njun zagovornik spustil v obravnavo glavne stvari. Sodišče bi moralo pri odmeri uporabiti tarifno številko 3103 in ne tarifne številke 3102 zaradi umika tožbe takoj na začetku naroka. Opozarja tudi, da toženca nista upravičena do povečanega izplačila nagrade zaradi zastopanja več strank na naroku.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno očita sklepu zmotno uporabo določb Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), ki se še uporablja na podlagi prehodne določbe 20. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje drugi toženki in tretjemu tožencu priznalo nagrado za narok po tarifni številki 3102, ki znaša 1.066,80 EUR (889,00 EUR x 1,2), ki jo je znižalo zato, ker je isti pooblaščeni odvetnik zastopal vse tri tožence, tako da je priznalo le 0,6 nagrade, torej 640,08 EUR, skupaj z DDV pa 780,89 EUR. Pritožba ima prav, da bi moralo uporabiti tarifno številko 3103, ki določa znižanje nagrade v primeru, ko se je odvetnik udeležil le naroka, na katerem se je postopek končal z umikom tožbe. Ker so toženci navadni sosporniki, se je zanje postopek končal z umikom tožbe na prvem naroku za glavno obravnavo, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 9. 6. 2014 (list. št. 56 spisa). To pomeni, da se nagrada po tarifni številki 3102 zniža za količnik 0,5, torej na 320,04 EUR, skupaj z DDV pa na 390,45 EUR. Ker pritožba ne izpodbija odmere ostalih stroškov, torej nagrade za postopek 693,42 EUR in 20,00 EUR pavšalnih stroškov za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, znaša na tej podlagi odmerjeni znesek pravdnih stroškov 1.260,82 EUR.

5. Pritožba pa v ostalem nima prav, ko trdi, da toženca nista upravičena do povečanega izplačila nagrade zaradi zastopanja več strank na naroku po tarifni št. 1200 ZOdvT. Sodišče prve stopnje namreč nagrade na tej podlagi sploh ni povečalo, četudi je tožena stranka to izrecno uveljavljala v stroškovniku.

6. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in sklep spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo skoraj v celoti uspela (zahtevala je znižanje stroškov za nagrado za narok na znesek 361,53 EUR, uspela pa je te stroške znižati na znesek 390,45 EUR). Zato je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka, odmerjene na znesek 151,40 EUR (nagrada za postopek po tarifni številki 3220 50,00 EUR, pavšalni znesek po tarifni številki 6220 20,00 EUR, DDV in sodna taksa 60,00 EUR).