Jedro

Za vloge se plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost. Vendar to velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z ZST-UPB1 sodna taksa predpisana, kar pa za revizijo v upravnem sporu ne velja.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se taksa za revizijo ne odmeri. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 70,23 EUR v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki odmerilo sodno takso za revizijo v višini 158,60 EUR in takso za opomin za revizijo v višini 39,65 EUR ter odločilo, da mora neplačano taksno obveznost plačati v 15 dneh na vplačilni račun sodnih taks in v tem roku predložiti originalno dokazilo o plačilu. V obrazložitvi odločbe je prvostopenjsko sodišče navedlo, da je tožeča stranka zahtevala izdajo odločbe v smislu 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04). V obravnavani zadevi je bila dne 22.1.2007 izdana sodba, dne 28.2.2007 je tožeča stranka vložila revizijo, po prejetju revizije pa je bil tožeči stranki poslan opomin za plačilo sodne takse, ki ga je le-ta prejela 5.3.2007. Sodni opomin za plačilo takse za revizijo je prvostopenjsko sodišče poslalo ob smiselni uporabi 6. odstavka tarifne številke 3 iz I. poglavja Tarife (pravdni in izvršilni postopek), ki določa, da se za revizijo in za predlog za obnovo postopka plača taksa kot za pritožbo. Glede na določbo 22. člena Zakona o upravnem postopku (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US), v skladu s katero se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07), in glede na to, da v VII. poglavju Taksne tarife (postopek v upravnem sporu) ni posebej določena obveznost za plačilo takse za revizijo v upravnem sporu, je po presoji prvostopenjskega sodišča primerno, da se za revizijo v upravnem sporu plača enaka taksa, kot je določena v I. poglavju Taksne tarife.

Tožeča stranka navedeno odločbo izpodbija zaradi bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da jo pritožbeno sodišče razveljavi in odloči o plačilu stroškov pritožnika. Meni, da ZST-UPB1 ni procesni, temveč materialni predpis. Ker gre za popolnoma samostojno pravno materijo, ki ni povezana z določbami ZUS-1 in ZPP-UBP3, ni nobene pravne podlage za uporabo taksnih določb ZST-UPB1, ki se nanašajo na pravdni in izvršilni postopek. ZST-UPB1 takse za revizijo ne predpisuje niti ne pozna analogne uporabe določb med posameznimi postopki, analogija pa tudi ni dopustna zaradi določb 87. in 147. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06).

K 1. točki izreka: Pritožba je utemeljena.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na ustaljeni sodni praksi (prim. sklepa I Up 388/2007 in I Up 488/2007 z dne 19.7.2007). Poprej veljavna ureditev upravnega spora (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 92/05 – odl. US in 45/06 – odl. US) revizije ni poznala. Kot izredno pravno sredstvo je bila v ZUS, ob zahtevi za varstvo zakonitosti, predvidena obnova postopka, za katero je ZST-UPB1 določil obvezno plačilo sodne takse v 3. odstavku Tarifne številke 28 a (VII. poglavje Taksne tarife). ZST-UPB1 je torej določal (oziroma še določa) le sodno takso za predlog za obnovo postopka, ni pa določil (oziroma ne določa) sodne takse za vložitev revizije. Ni sicer sporno, da gre pri reviziji, ki jo je uvedel novi ZUS-1, za vlogo ter da se po 4. členu ZST-UPB1 za vloge plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost, vendar slednje velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z ZST-UPB1 sodna taksa predpisana, kar pa za revizijo v upravnem sporu – kot rečeno – ne velja. Zato izdaja izpodbijane odločbe ni bila utemeljena na zakonu.

Ker je pritožbeno sodišče presodilo, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določila ZST-UPB1 o odmeri sodne takse in tako napačno uporabilo materialno pravo, na kar mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbi ugodilo ter na podlagi 3. točke 365. člena ZPP-UPB3 v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

K 2. točki izreka: Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo po določbah ZPP-UPB3, ki se v upravnem sporu uporabljajo na podlagi 1. odstavka 25. člena ZUS-1. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, mora njene stroške v pritožbenem postopku, glede na načelo uspeha iz 1. odstavka 154. člena ZPP-UPB3, povrniti tožena stranka. Pri določitvi njihove višine je pritožbeno sodišče upoštevalo Odvetniško tarifo (OT, Uradni list RS, št. 67/03, 70/03 – popr.) in določbo 155. člena ZPP-UPB3, po kateri sodišče prizna le potrebne stroške. Tako je priznalo priglašene stroške za sestavo pritožbe (4. točka tarifne številke 30 v povezavi s 1. točko tarifne številke 18 OT) v višini 125 točk ter stroške za materialne izdatke v pavšalnem znesku 2% od skupne vrednosti storitve. Ob upoštevanju vrednosti točke 110,00 SIT (1. odstavek 15. člena OT) oziroma 0,459 EUR (1. odstavek 13. člena Zakona o uvedbi eura, Uradni list RS, št. 114/06), to predstavlja 58,52 EUR. Na ta znesek je obračunalo še 20% davek na dodano vrednost, tako da je končni znesek priznanih stroškov 70,23 EUR. Priglašenih stroškov za posvet s stranko in obvestilo stranki pa ni priznalo, saj so navedene storitve že zajete v ostalih priznanih odvetniških storitvah in ne gre za samostojno storitev (tarifna številka 39 OT).