Jedro

Za neplačane stroške oskrbnine vrtca ni podana solidarna odgovornost staršev, če je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo enemu od staršev, drugemu pa je naloženo plačilo preživnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi VL 13052/2012 z dne 1.2.2012 (za glavnico 316,81 EUR s pripadajočimi zakonskimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka) razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne, in da je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 83,54 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Starša za obveznosti svojih otrok odgovarjata solidarno, in ni pomembno kateremu od staršev je bil otrok dodeljen v vzgojo, oskrbo in varstvo. Tožencu ni bila odvzeta roditeljska pravica in je odgovoren za obveznosti svojega otroka. Kartica komitenta se glasi na otroka Ž. L. in na tej podlagi sta oba starša zavezana k plačilu obveznosti zanj. Tudi če toženec dejansko plačuje preživnino, so obveznosti, ki so nastale pri otroku Ž. L., del preživninskih obveznosti, ki jih bo lahko toženec, če bo dolg plačal, pobotal z njeno materjo J. M. Sodba spregleda 32. b člen Zakona o vrtcih (v nadaljevanju ZVrt), ki določa, da se pošlje staršem otroka pisni opomin za plačilo. Ker je plačevanje vrtca del preživninske obveznosti, je treba določbo 32. b člena ZVrt razlagati tako, da je vrtec (upnik) upravičen izterjati svoj dolg od obeh staršev. Plačilo oskrbnine za vrtec za mladoletno hči Ž. L. je obveznost, ki jo je mogoče uvrstiti med tekoče potrebe družine, za katero starša, ne glede na to, ali sta to zakonca ali pa ne živita več skupaj, odgovarjata solidarno. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker ni bil opravljen narok. Tožeča stranka res ni predlagala oprave naroka, predlagala pa je zaslišanje strank, zato bi moralo sodišče stranki vprašati, ali se narok opravi ali ne.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, po katerem se sodba, s katero je postopek končan, lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Ni podana očitana bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni opravilo naroka. V sporu majhne vrednosti mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati (drugi odstavek 454. člena ZPP). Dokazni predlog za zaslišanje strank ne pomeni zahteve za izvedbo naroka. V ZPP pa tudi ni podlage za pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče spraševati stranke, ali naj se narok opravi ali ne.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Določba 20.c člena ZVrt, kot pravilno obrazloži sodba, predvideva za sprejem otroka v vrtec, obvezno sklenitev pogodbe. Slednje po ugotovitvi sodbe tožnica ni predložila in se tudi v pritožbi nanjo ne sklicuje, čeprav jo predloži. Sicer pa je, pritožbi priložena Pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in zavoda, sklenjena 19.6.2010 med Javnim zavodom ..... in J. M., nedopustna pritožbena novota. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne bi smelo upoštevati. Pravilno je stališče sodbe, da na pogodbeni podlagi tožencu ni mogoče naložiti neplačanih stroškov oskrbnine vrtca za njegovo hči Ž. L. Ob nadaljnjem dejstvu, da je bila mladoletna hči dodeljena v vzgojo in varstvo materi, očetu (tožencu) pa je bilo naloženo plačevanje preživnine, pa tudi ni druge pravne podlage, ki bi zavezovala toženca k plačilu. Materialnopravno pravilen je zaključek sodbe, da je zavezanka za plačilo stroškov, povezanih z varstvom v vrtcu, mati mladoletne Ž. L. 8. Zgrešeno je pritožbeno stališče, da starša solidarno odgovarjata za plačilo odškodnine za vrtec, ne glede na to, ali sta to zakonca ali ne živita več skupaj. Plačilo oskrbnine v primeru, da starša otroka živita v zakonski skupnosti, spada med tekoče potrebe družine, za katere po izrecni določbi drugega odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) odgovarjata zakonca (starša) solidarno. V primeru, kot je predmetni, ko starša ne živita več skupaj, in je otrok enemu od staršev (v predmetni zadevi materi) dodeljen, pa solidarna odgovornost staršev ni predpisana. Tisti od staršev, ki mu otrok ni dodeljen, je zavezan plačevati preživnino (po ugotovitvi sodbe je bilo plačilo preživnine naloženo tožencu), pri določitvi katere se upoštevajo potrebe otroka (tudi plačilo oskrbnine za vrtec).

9. Podlage za uveljavljanje plačila neporavnane oskrbnine od toženca pa tudi ne nudi 32. b člen ZVrt, na katerega se pritožba sklicuje. Slednji ureja le postopek v primeru neplačila vrtca in upravičenje vrtca (upnika), da v primeru neporavnane obveznosti začne postopek za izterjavo pred pristojnim sodiščem. Zapisa, da vrtec pošlje „staršem“ opomin, ni mogoče razlagati tako, kot prikazuje pritožba, da sta k plačilu zavezana oba starša (ne glede na to, kdo izmed njiju je podpisal pogodbo iz 20. c člena ZVrt) oziroma, da lahko vrtec izterja dolg od obeh staršev.

10. Po povedanem se izkaže, da uveljavljani razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Toženec z odgovorom na pritožbo k odločitvi o pritožbi ni bistveno prispeval, zato ne gre za potrebne stroške (155. člen ZPP). Sodišče druge stopnje je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.