Jedro

Pri izbiri skrbnika je potrebno upoštevati varovančeve želje, če je varovanec sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje in če je to v njegovo korist.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka sklep potrdi.

II. Pritožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče je na pobudo Centra za socialno delo X po uradni dolžnosti uvedlo postopek za postavitev A. A. pod skrbništvo. Sklenilo je, da se postavi pod delno skrbništvo v zvezi z: razpolaganjem in upravljanjem z denarnimi sredstvi na bančnih računih, kritjem stroškov preživljanja, zmanjševanja dolgov in dogovorov z upniki, sklepanje pravnih in upravnih poslov, zastopanje v postopkih pred sodišči (I). Za skrbnika je bil imenovan Center za socialno delo X (II). V III. točki izreka so bile opredeljene naloge skrbnika. Sodišče ji je odvzelo tudi pravico voliti in biti voljen (IV).

2. Odločitev v II. točki izreka po odvetniku izpodbija A. A. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijani drugi točki izreka spremeni tako, da ji za skrbnika določi njeno hčerko B. B. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da so pogoji za postavitev A. A. pod delno skrbništvo izpolnjeni. Sporno pa je, ali je izražena želja A. A. in njene hčerke, da sodišče za skrbnika imenuje njeno hčerko B. B., skladna s koristmi pritožnice v smislu določila 243. člena Družinskega zakonika. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi 19. točke pravilno izpostavilo, da je pri izbiri skrbnika potrebno upoštevati varovančeve želje in pri tem ustrezno izpostavlja tudi druga dva pogoja: če je varovanec sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje in če je to v njegovo korist. 5. Odločitev o primernosti pritožničine hčerke za skrbnika je sodišče oprlo na mnenje sodnega izvedenca iz katerega sledi, da je pritožničina zmožnost izražanja mnenja o osebi skrbnika vsaj omejena, če že ne povsem odsotna, četudi hčerki zaupa in se v njeni bližini dobro počuti.

6. Povod za začetek postopka o postavitvi pritožnice pod delno skrbništvo je bilo obvestilo Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je v teku postopek izvršbe zoper A. A. na njen dom z namenom priprave mnenja v postopku deložacije. Opravljenih je že več zaznamb sklepov o izvršbi, ki tečejo z namenom poplačila kredita in neporavnanih stroškov pri upravniku stanovanja.

7. Pritožnica ob obisku centra za socialno delo na njenem domu, o dolgovih s katerimi je obremenjeno stanovanje v katerem živi, ni vedela ničesar. Že v letu 2016 je sodni izvedenec dr. C. C. izdelal sodno psihiatrični izvid za potrebe izvršilnih postopkov, ki so bili takrat v teku zoper pritožnico. Ugotovljeno je bilo, da je dementna in vsaj od leta 2009 dalje ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi. Zato je center za socialno delo v letu 2016 postavil skrbnico za poseben primer, in sicer hčerko B. B., ki živi skupaj s pritožnico.

8. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, ki je v 20. točki obrazložitve ugotovilo, da so dolgovi, ki bremenijo pritožnico in zaradi katerih ji grozi deložacija, posledica aktivnosti njene hčerke, ki je že v letu 2009 njeno stanovanje obremenila s hipotekami, vpisanimi v zemljiški knjigi. Prva za terjatev 61.885 švicarskih frankov v korist banke, druga pa v korist D. D. v znesku 102.700 EUR. Četudi je bila kot skrbnica za poseben primer imenovana z namenom, da bo poskrbela za redno plačevanje stroškov povezanih s stanovanjem, ker je bilo ugotovljeno, da pritožnica ni sposobna samostojno razpolagati z denarjem oziroma upravljati s svojim premoženjem, pa njena hči stanovanjskih obveznosti ni plačevala, kot tudi ne kredita, zaradi katerega je s hipoteko obremenila materino stanovanje.

9. Dokazni postopek je pokazal, da ima pritožnica močno obremenjeno stanovanje v katerem živi s hipotekami za zavarovanje hčerinih kreditov, ki jih ne plačuje. Prav tako že več let ne plačuje niti stroškov povezanih z upravljanjem stanovanja, kar ima za posledico, da je v teku več izvršilnih postopkov, katerih predmet je prodaja nepremičnine, v kateri pritožnica živi. Skupna vrednost dolga se iz leta v leto povečuje. Na dan izdaje sodne odločbe v novembru 2021 je znašal že 158.971,74 EUR.

10. Zgoraj opisano delovanje pritožničine hčerke tudi pritožbeno sodišče prepriča, da ni primerna oseba za skrbnico svoje matere na področju urejanja finančnih obveznosti in za zastopanje pri sklepanju pravnih in upravnih poslov. To je potrdilo tudi njeno zaslišanje pred sodiščem prve stopnje, iz katerega sledi, da pravzaprav upravlja s premoženjem svoje mame, kot da bi bilo njeno in je zaradi lastnih interesov bistveno prispevala, da je njena mati prišla v tako zelo visoke dolgove, zato v bodoče ni pričakovati, da bo ravnala bolj odgovorno in dajala prednost koristim mame pred lastnimi. Ker drugi sorodniki niso želeli prevzeti vloge skrbnika, je to vlogo prevzel center za socialno delo.

11. Odločitev sodišča se tako pokaže kot skladna z določilom 242. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) v zvezi s prvim odstavkom 244. člena DZ, in zato pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Pritožnica je v pritožbenem postopku propadla, zato skladno z določilom 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.