Jedro

Tudi zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod.

Zgolj dejstvo, da je šlo za onkološko bolnico, samo po sebi ne more predstavljati ovire za opravljanje (vsakršnega) dela (po predloženi pogodbi o delu). Zato bi morala tožnica postaviti določnejše trditve o tem, v kakšni zvezi je neopravljen preventivni pregled z nastalo škodo (87. člen ZZVZZ).

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške postopka v višini 746,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od preteka 15 dnevnega roka za plačilo dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati 47.104,32 EUR s pripadajočimi obrestmi in stroške postopka (I. točka izreka). Odločilo pa je, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki 2.685,80 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 338. člena ZPP pritožila tožeča stranka in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma da sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

3.Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

<em>Dejansko stanje in pravna podlaga</em>

5.Dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v tej zadevi, je naslednje. Tožena stranka je dne 29. 8. 2016 sklenila pogodbo o zaposlitvi A. A., ki je bila zavarovanka tožeče stranke. Tožena stranka je vložila prijavo za zavarovanje za zavarovanko A. A. s pričetkom zavarovanja 1. 9. 2016. A. A. ni nikoli, niti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi niti pozneje, opravila predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda, na katerem bi se ugotavljalo ali zavarovanka A. A. izpolnjuje zdravstvene zahteve za opravljanje del v pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 8. 2016 (priloga spisa A4). Zavarovanka A. A. je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi prišla v službo le enkrat, to je bilo 2. 9. 2016 oziroma je s tem dnem že nastopila bolniški stalež, ki je neprekinjeno trajal do 6. 1. 2022. A. A. je zaradi napredovale onkološke bolezni v juniju 2022 umrla. Tožeča stranka je na podlagi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izplačala nadomestila plač za čas od oktobra 2016 do avgusta 2021. Prvo izplačilo je tožeča stranka opravila 2. 8. 2017. Tožeča stranka je zatrjevala, da ji je nastala škoda zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, ko je A. A. zaposlila brez preventivnega zdravstvenega pregleda, slednja pa je nastopila bolniški stalež, za katerega je bila tožeča stranka dolžna plačevati bolniško nadomestilo, kar predstavlja nastalo škodo v višini 47.104,32 EUR.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne držijo trditve tožeče stranke, da je podana odgovornost tožene stranke za nastanek zatrjevane škode, to je njenega plačila nadomestila plač, ker ni bil opravljen predhodni preventivni zdravstveni pregled. Ugotovilo je, da tožnica ni dokazala, da je podana vzročna zveza med kasnejšo onkološko boleznijo A. A. z neizvedenim predhodnim zdravstvenim pregledom in da ni podlage za oceno, da je bila onkološka bolezen zavarovanke negativni pogoj za zasedbo konkretnega delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je kot dodaten argument za zavrnitev tožbenega zahtevka tudi ugotovilo, da je zahtevek zastaral (60. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

7.Določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določajo, da so osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, neposredno na podlagi zakona samega obvezno zdravstveno zavarovane (15. člen ZZVZZ). Obvezno zavarovanje obsega zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela in zavarovanja pri delu ter poklicne bolezni (13. člen ZZVZZ). Tožeča stranka svoj zahtevek utemeljuje na določbi 87. člena ZZVZZ, ki določa, da ima zavod pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom.

8.Podrobnejše preventivne zdravstvene preglede ureja Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Kot nosilni razlog je sodišče prve stopnje navedlo (točke 48. - 59. obrazložitve), da je zavarovanka tožnice onkološko zbolela že pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in da tako ni mogoče zaključiti, da je podana vzročna zveza med neopravljenim predhodnim zdravniškim pregledom in njeno boleznijo. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi zavarovanke ni določala posebnih zdravstvenih zahtev za konkretno delovno mesto, saj je bilo izkazano, da bi opravljala administrativna in usklajevalna dela za delodajalca in zaključilo, da preventivni pregled ne bi vseboval sklepa, da zavarovanka ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za konkretno delovno mesto. Dolgotrajna bolniška odsotnost zavarovanke tožnice in na tej podlagi izplačana nadomestila, niso v vzročni zvezi z dejstvom, da zavarovanka ni pristopila k opravljanju predhodnega zdravniškega pregleda.

<em><strong>Glede zastaranja</strong></em>

9.Pritožbeno sodišče ne more soglašati z razlogi pritožnice, da njen zahtevek ni zastaral. Kot že navedeno, je zavarovanka pritožnice nastopila delo 1. 9. 2016 in naslednji dan je že bila v bolniškem staležu. Prvi zahtevek za bolniško nadomestilo je tožeča stranka plačala 2. 8. 2017, nato 15. 11. 2017, 13. 12. 2017 itd. zadnje pa 24. 3. 2021, kar med strankama ni sporno. Sodišče prve stopnje je po ugovoru zastaranja tožene stranke ugotovilo, da je zahtevek tožnice zastaral v triletnem zastaralnem roku. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je z izplačilom denarnega nadomestila pri tožeči stranki prišlo do zmanjšanja premoženja, nadaljnja izplačila nadomestil pa pomenijo sukcesivno nadaljevanje nastajajoče škode, kot jo zatrjuje tožnica.

10.Terjatev tožeče stranke je po svoji naravi terjatev za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode, t.j. škode, ki kontinuirano in sproti nastaja v daljšem časovnem obdobju in jo je mogoče pričakovati tudi v bodoče. Pritožnica sicer zanika, da gre za sukcesivno nastajajočo škodo, za kar pa ne ponudi razlogov, ki bi bili pravno in dejansko argumentirani. Samo dejstvo, da tožnica nadomestilo plače povrne delodajalcu šele potem, ko prejme tak zahtevek, sicer drži, vendar pa je v tem konkretnem primeru sukcesivno prejemala v daljšem časovnem obdobju štirih let toženkine zahtevke za nadomestilo plače in ji je torej škoda nastajala v daljšem časovnem obdobju, kar ji je bilo znano, saj je nadomestilo toženi stranki plačevala (torej je mogoče zaključiti, da gre za sukcesivno nastajajočo škodo).

11.Tudi zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarana celotna terjatev. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka znova teči zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče terjatve (tretji odst. 369. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

12.V tem primeru gre za terjatev iz odškodninske podlage, ki izvira iz nepogodbene odškodninske odgovornosti povzročitelja škode in je zato glede tega zastaranja potrebno upoštevati prvi odstavek 352. člena OZ, ki določa triletni zastaralni rok, od kar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Iz sodne prakse izhaja, da vedenje o škodi ne pomeni, da mora biti znan konkreten znesek, ampak zadostuje, da so oškodovancu znane okoliščine, na podlagi katerih lahko ugotovi obseg oziroma višino škode. Nedvomno je tožeča stranka najkasneje ob plačilu prvega zneska, to je dne 2. 8. 2017, vedela za dolgotrajni bolniški stalež njene zavarovanke, saj je ta trajal že skoraj eno leto (od 2. 9. 2016). Najprej takrat je imela možnost, da preveri upravičenost izplačila nadomestila. Dejstvo, da je to storila šele v letu 2021, pa ne more iti v škodo tožene stranke. Pritožnica sicer navaja, da ni mogla predvideti koliko takšnih zahtevkov, če sploh še kakšnega, bo prejela in se ob izplačilu nadomestila plače ne ukvarja s tem, kako dolgo v prihodnost bo nadomestila plače še izplačevala. Pritožbeno sodišče pogojno lahko sledi njenemu argumentu, da ob prvem izplačilu nadomestila tožnica ne preverja upravičenosti zahtevka za plačilo nadomestila, gotovo pa bi lahko to storila kasneje, ne šele po preteku več kot treh let po prvem plačilu nadomestila. Nenazadnje je tožnica profesionalna pravna oseba, ki se ukvarja z zdravstvenim zavarovanjem in z upravičenostjo izplačil nadomestil in je njena dolžnost, da ažurno in sprotno preverja njihovo upravičenost. Prvi znesek je tožnica plačala 2. 8. 2017, zadnji dan zastaralnega roka sukcesivno nastajajoče škode je torej potekel 2. 8. 2020. Tožba je bila vložena 7. 12. 2021, kar pomeni, da je bila vložena po preteku triletnega roka zastaranja.

<em><strong>Glede temelja</strong></em>

13.Pritožnica navaja, da so razlogi sodišča prve stopnje glede neobstoja vzročne zveze z očitano škodo in protipravnim ravnanjem toženke napačni. Sodišču prve stopnje očita, da ni postavilo izvedenca medicinske stroke in ga je napačno zavrnilo, ker naj ne bi bil zadostno substanciran.

14.Obiter dictum pritožbeno sodišče po pregledu sodnega spisa ugotavlja, da je sicer tožnica v tožbi predlagala postavitev izvedenca za medicino dela, vendar pa je ta njen predlog izjemno skop, saj se je sklicevala na mnenje lastnega specialista, iz katerega izhaja, da zavarovanka glede na medicinsko dokumentacijo ob nastopu delovnega razmerja ni bila zmožna za delovne naloge navedene v pogodbi o zaposlitvi in da če se bo pokazala potreba, predlaga izvedbo dokaza z izvedencem specialistom medicine dela. V pripravljalni vlogi za dne 2. 2. 2024 je navedla zgolj, da predlaga neodvisnega izvedenca ustrezne medicinske stroke, čeprav jo je sodišče prve stopnje v sklepu o materialno procesnem vodstvu z dne 28. 11. 2023 pozvalo, da naj predloži opis dejanskega stanja, ki naj ga ugotovi izvedenec in da predlog substancira tudi tako, da predstavi osnutek vprašanj, na katera naj odgovori izvedenec. Sodišče prve stopnje jo je tudi opozorilo, da v nasprotnem primeru ne bo izvedlo predlaganega dokaza.

15.Pritožbeno sodišče meni, da bi morala tožeča stranka zatrjevati konkretne razloge, da njena zavarovanka ni bila sposobna opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je sama predložila (priloga A4). Kot je že navedlo sodišče prve stopnje, zgolj dejstvo, da je šlo za onkološko bolnico, samo po sebi ne more predstavljati ovire za opravljanje (vsakršnega) dela (po predloženi pogodbi o delu). Zato bi morala tožnica postaviti določnejše trditve o tem, v kakšni zvezi je neopravljen preventivni pregled z nastalo škodo (87. člena ZZVZZ). Predlog izvedbe dokaza z izvedencem medicine dela, kot ga je predlagala tožeča stranka, namreč predstavlja informativni dokaz. Takšno dokazovanje pa ni dovoljeno.

16.Na drugi strani je namreč tožena stranka ves čas zatrjevala, da samo dejstvo, da je tožničina zavarovanka pred časom prebolela onkološko bolezen, ne pomeni, da bi bila nesposobna za dela, kot bi jih morala opravljati po pogodbi o zaposlitvi (projektni vodja, organizacija dela in lažja administrativna dela). Dejstvo, da bi delodajalec odklonil zaposlitev zgolj zaradi osebnega stanja nekoga (npr. onkološka bolezen), bi lahko pomenilo nedopustno diskriminacijo. Upoštevaje trditve toženke je trditveno in dokazno breme, zakaj njena zavarovanka ni bila zmožna opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi, prešlo nanjo. Tega pa ni zmogla, saj je navedla zgolj, da je tako zapisal zdravnik pri tožnici (priloga A1), kar je preskopo za izvedbo dokaza z izvedencem medicine dela, ki ne bi imel informativne narave. Tožeča stranka bi morala konkretno zatrjevati, kako je opustitev preventivnega zdravstvenega pregleda vplivala na samo dejstvo nastanka škode v povezavi z nalogami, ki jih je imela njena zavarovanka na delovnem mestu.

Sklepno

17.Pritožba tožeče stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

18.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora plačati toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka. Sodišče prizna le tiste stroške, ki so potrebni za pravdo (155. člen ZPP) in sicer: odgovor na pritožbo 1000 točk (tarifna številka 22/1 OT), materialni stroški v višini 2% točk (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV, kar skupaj znaša 746,64 EUR, ki jih mora tožeča stranka toženi plačati v roku 15 dni po prejemu te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

-------------------------------

1Podobno glej, VSL sodba I Cpg 103/2013.

2Glej, sodba II Ips 150/2008, III Ips 933/2008, II Ips 55/2009, II Ips 495/2007.

3Glej VSRS sodba II Ips 333/2005.

4Glej VSRS sodba III Ips 150/2008.

5Iz sodne prakse namreč izhaja, da samo dejstvo, da je bil delavec pred, ob in po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi v bolniškem staležu v skladu s predpisi o obveznem zdravstvenem zavarovanju še ne pomeni, da je bil tudi nesposoben za opravljanje del po pogodbi o zaposlitvi v smislu predpisov o varnosti in zdravja pri delu. Sodna praksa je prav tako že zavzela stališče, da namen določb, ki opredeljujejo obveznost izvajanja zdravstvenih pregledov, ni v preprečevanju zaposlovanja oseb, ki so začasno nezmožne za delo, saj bi bilo to v nasprotju z ustavnim načelom socialne države, ko posameznik zaradi začasne ali trajne nesposobnosti za delo torej ni sposoben ustvarjati dohodka. Namen teh določb in v tej zvezi tudi preventivnih zdravstvenih pregledov je zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter varovanja življenja zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanje nezgod in poškodb pri delu poklicnih bolezni v zvezi z delom in preprečevanje invalidnosti (VSM I Cpg 79/2019).

Zveza:

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 87 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 352, 352/1, 369, 369/3

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.