Jedro

Prijavitelj mora pogoje, navedene v javnem razpisu, izpolnjevati ob prijavi na javni razpis (ob oddaji prijave).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu Agencija) je z izpodbijanim sklepom zavrnil prijavo prijavitelja Univerza na ... (v nadaljnjem besedilu prijavitelj ali tožeča stranka)), prispelo na Javni razpis za sofinanciranje prilagojenih raziskovalnih projektov v okviru komplimentarne sheme za prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta, s predvidenim naslovom "..." (vodja projekta dr. A. A.). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedel, da je agencija dne 21. 12. 2018 v Uradnem listu RS, št. 82/18 in na svojih spletnih straneh objavila Javni razpis za sofinanciranje prilagojenih raziskovalnih projektov v okviru komplimentarne sheme za prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljevanju: Javni razpis). Dne 7. 2. 2019 je agencija prejela pravilno označeno, pravočasno in formalno popolno prijavo prijavitelja za sofinanciranje prilagojenega raziskovalnega projekta s predvidenim naslovom "..." (vodja projekta dr. A. A.). Ob administrativnem preverjanju izpolnjevanja razpisnih pogojev v skladu z 21. členom Pravilnika o postopkih sofinanciranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu Pravilnik), je preverila upravičenost prijavitelja in izpolnjevanje razpisnih pogojev, tako kot določa Javni razpis ter ugotovila, da prijavitelj ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 5.2. točke Javnega razpisa, ki določa, da lahko agencija prijavitelju sofinancira istočasno za istega vodjo le en potekajoči prilagojeni raziskovalni projekt. V vlogi prijavitelja je kot vodja raziskovalnega projekta naveden prof. dr. A. A., ki je trenutno nosilec prilagojenega raziskovalnega projekta v okviru komplimentarne sheme, in sicer za projekt s številko N1-0062 z naslovom "...", ki se je pričel izvajati 1. 6. 2017 in se zaključi 31. 5. 2020. V skladu z določbami 21. člena Pravilnika je zato direktor agencije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) prijavo prijavitelja zavrnil, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Upravni odbor Agencije je na podlagi 15. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD), 16. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (v nadaljnjem besedilu Sklep o ustanovitvi agencije) in 21. člena Pravilnika, kot pristojni organ za odločanje o ugovoru tožnika zoper izpodbijani sklep, upoštevaje predhodno sprejeti Sklep o predlogu Sklepa o ugovoru sprejet na seji Komisije za ugovore z dne 5. 3. 2019 in 12. 6. 2019, ugovor tožnika kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi odločitve je navedel, da je direktor Agencije v skladu z 21. členom Pravilnika s sklepom imenoval Komisijo za ugovore, ki je ugovore prijavitelja obravnavala ter na seji 12. 6. 2019, zaključila, da določba drugega odstavka 5.2 točke v zvezi z uvodnim stavkom 5. točke Javnega razpisa, ki določa, da Agencija prijavitelju ob prijavi na razpis lahko sofinancira istočasno za istega vodjo le en potekajoči prilagojeni raziskovalni projekt, sledi namenu sofinanciranja prilagojenih raziskovalnih projektov, opredeljenim v 4. točki javnega razpisa, ki določa, da je namen komplimentarne sheme, da se prijaviteljem zagotovi pogoje, da izpolnjujejo lastno znanstveno odličnost in prvotno idejo raziskovalnega projekta ter da vodja prilagojenega raziskovalnega projekta po zaključku ponovno odda prijavo na razpis ERC, s ciljem, da bo prijava tokrat odobrena v sofinanciranje s strani Evropske komisije. Navedeno potrjuje smiselnost določbe, da isti raziskovalec ne more biti hkrati vodja dveh prilagojenih raziskovalnih projektov. Vodja prijavljenega projekta prof. dr. A. A., je bil ob oddaji prijave na javni razpis vodja potekajočega projekta in bo tudi po zaključnem postopku izbora še naprej vodja potekajočega projekta, ki ga sofinancira Agencija, zato po mnenju Agencije prijava nasprotuje pogojem iz drugega odstavka 5.2 točke javnega razpisa.

3. Tožnik v tožbi povzema potek dosedanjega postopka in toženi stranki očita, da je napačno interpretirala določila točke 5.2 Javnega razpisa, saj je treba pogoj, da agencija prijavitelju sofinancira istočasno za istega vodjo le en potekajoči projekt presojati glede na sprejeto odločitev o začetku sofinanciranja. Razpis ne določa, da vodja prijavljenega projekta ob prijavi na razpis ne sme biti vodja prilagojenega raziskovalnega projekta, pač pa določa da isti raziskovalec ne more biti hkrati vodja dveh prilagojenih projektov. Da je treba sporni nedoločen pogoj presojati na način, kot ga presoja tožnik, potrjuje tudi določilo 83. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

4. Stališče tožene stranke, da naj bi bil po zaključenem postopku izbora prof. dr. A. A. še naprej vodja potekajočega projekta do 31. 5. 2020 ni utemeljen. Glede na tek izbirnega postopka in dosedanjo prakso tožene stranke, glede teka izbora in začetka izvajanja sofinanciranja projekta je bilo utemeljeno pričakovati, da bi bil sklep o odobritvi financiranja predlaganega projekta tožnice izdan s pričetkom izvajanja po juniju 2020. Določilo točke 5.2 Javnega razpisa je nejasno in nedoločeno, zato ne more biti v škodo tožnici kot prijavitelju. Da je določilo 5.2 točke Javnega razpisa očitno nejasno, kaže tudi to, da je Komisija za ugovore na prvi seji menila, da je ugovor prijavitelja utemeljen, tožena stranka pa je v kasnejšem javnem razpisu objavljenem dne 17. 5. 2019 sporni pogoj dopolnila tako, da je navedla, da vodja prilagojenega raziskovalnega projekta na zadnji dan roka za oddajo prijave na javni razpis, ne sme biti nosilec potekajočega prilagojenega raziskovalnega programa.

5. Tožena stranka bi morala v skladu z 20. členom Pravilnika ob predpostavki, da bi pravilno interpretirala sporni pogoj, tožnico pozvati, da v določenem roku pomanjkljivosti glede vodje prilagojenega programa odpravi. Sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje z napotilom, da prijave obravnava v skladu z 20. in 22. členom Pravilnika ter ji povrne stroške postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika in vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Dodatno navaja, da se je Javni razpis na katerega se je prijavil tožnik v skladu z 9.4 točko Javnega razpisa zaključil z novim javnim razpisom, objavljenim v Uradnem listu RS z dne 17. 5. 2019. Prof. dr. A. A. je bil ob prijavi tožnice za sofinanciranje prilagojenega raziskovalnega projekta na javni razpis vodja že potekajočega projekta, ki se bo zaključil 31. 5. 2020. Na Javni razpis je tožena stranka prijela še dve prijavi, in sicer dne 10. 4. 2019 in 11. 4. 2019. Glede obeh prijav sta bili v začetku meseca septembra 2019 izdani odločbi o odobritvi sofinanciranja, z začetkom izvajanja in sofinanciranja na dan 1. 10. 2019. Celoten postopek izbora se je zaključil v manj kot petih mesecih, sofinanciranje pa pričelo v manj kot šestih mesecih od oddaje prijave na javni razpis. Tožena stranka je do sedaj prijela devet prijav in v zvezi z njimi izdala devet dokončnih odločb. V obdobju od 17. 5. 2019 do 12. 8. 2019 je agencija prijela štiri prijave, za katere so bile odločbe o odobritvi sofinanciranja izdane 3. 9. 2019, sofinanciranje projektov za tri prijave pa je pričelo 1. 10. 2019 za eno pa 1. 1. 2020. V naslednjem obdobju od 31. 8. 2019 do 18. 10. 2019 pa je agencija prijela še pet prijav za katere so bile odločbe o odobritvi sofinanciranja izdane 19. 11. 2019, izvajanje in s tem sofinanciranje projektov pa se je pričelo 1. 1. 2020. Celoten postopek izbora je bil v primeru omenjenih devetih prijav še krajši od že opisanega. Glede na navedeno so domneve tožnice, da bi bil sklep o odobritvi sofinanciranja prijavljenega projekta tožnice izdan s pričetkom izvajanja po 31. 5. 2020, dokazano neutemeljene.

7. V zvezi z ugovorom tožnice, ki se nanaša na nedoločnost točke 5.2 javnega razpisa je navedla, da je Komisija za ugovore ugovor tožnice res obravnavala na dveh sejah, vendar je komisija za ugovore na koncu sprejela enotno mnenje, ki je bilo podlaga za odločanje Upravnega odbora Agencije.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Iz upravnih spisov, iz izpodbijane odločbe ter tožbenih navedb tožeče stranke izhaja, da se je le ta 2. 7. 2019 prijavila na Javni razpis za sofinanciranje prilagojenega raziskovalnega projekta s predvidenim naslovom ''...'' (v nadaljnjem besedilu prijavljen projekt), v katerem je kot vodja raziskovalnega projekta naveden prof. dr. A. A. Prof. dr. A. A. je bil v času vložitve prijave tudi vodja prilagojenega raziskovalnega projekta v okviru komplementarne sheme, s številko N1-062 in naslovom ''...'' (v nadaljnjem besedilu potekajoči projekt), ki ga je Agencija pričela sofinancirati 1. 6. 2017 in z zaključkom sofinanciranja dne 31. 5. 2020. V konkretnem primeru je za tožečo stranko sporno izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka točke 5.2 Javnega razpisa, po katerem agencija prijavitelju sofinancira istočasno za istega vodjo le en potekajoči prilagojeni raziskovalni projekt. Za tožečo stranko pa je sporna tudi neuporaba 20. člena Pravilnika, po katerem je dolžna Komisija za odpiranje prijav iz 17. člena Pravilnika (v nadaljevanju Komisija za prijave) pisno pozvati tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku dopolnijo, to je, da bi morala v primeru, ko je ugotovila, da vodja potekajočega projekta ne more biti istočasno vodja prijavljenega projekta, tožečo stranko pozvati na dopolnitev prijave.

10. Podlaga za odločanje v tem primeru je Javni razpis, ki je bil objavljen na podlagi ZRRD, Pravilnika in Metodologije ocenjevanja prijav za razpise (prečiščeno besedilo št. 6319-2/2019-38 z dne 5. 6. 2017 s spremembami, v nadaljevanju Metodologija), ki sta bili sprejeti v skladu z zakonskim pooblastilom iz 43. člena ZRRD. Javni razpis v prvem odstavku 5. točke določa, da morata prijavitelj in vodja prilagojenega raziskovalnega projekta ob prijavi izpolnjevati pogoje, ki so navedeni v naslednjih podtočkah. V 5.1. podtočki so navedeni podrobnejši pogoji, ki jih mora izpolnjevati vodja prilagojenega raziskovalnega projekta, v podtočki 5.2 pa pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, med katerimi v drugem odstavku te točke določa, da Agencija prijavitelju sofinancira istočasno za istega vodjo le en potekajoči prilagojeni raziskovalni projekt. Upoštevaje gramatikalno razlago navedenih določb mora prijavitelj izpolnjevati navedeni pogoj ob oddaji prijave. Taki gramatikalni razlagi sledi tudi vsebinska razlaga drugega odstavka 5.2 podtočke v zvezi s 5. točko Javnega razpisa. Razlog da Agencija prijavitelju ob prijavi na razpis lahko sofinancira istočasno za enega vodjo le en potekajoči prilagojeni raziskovalni projekt, je v namenu sofinanciranja prilagojenih raziskovalnih projektov, tako kot so opredeljeni v 4. točki Javnega razpisa, kjer je kot cilj, ki ga želi doseči Javni razpis, določeno, da je namen komplimentarne sheme, da se prijaviteljem zagotovi pogoje, da izpopolnijo lastno znanstveno odličnost in prvotno idejo raziskovalnega projekta ter da vodje prilagojenega raziskovalnega projekta po zaključku ponovno dajo izboljšano prijavo na razpis ERC, kar pa ni možno storiti, kolikor prilagojeni raziskovalni projekt ob oddaji prijave ni zaključen. Po naravi stvari se šele ob zaključku raziskovalnega projekta lahko celostno ugotovijo morebitne pomanjkljivosti in predvidijo izboljšave.

11. Glede na navedeno, je neutemeljen ugovor tožeče stranke, da je treba dejstva o obstoju dveh potekajočih projektov presojati upoštevaje določbo četrtega odstavka 6. točke Javnega razpisa, po kateri se na podlagi dogovora med prijaviteljem in Agencijo določi datum pričetka izvajanja prilagojenega raziskovalnega projekta. Navedena določba je vezana na razpisne pogoje Javnega razpisa, po katerih se število sprejetih projektov ter obseg in datuma začetka sofinanciranja vežejo na proračunske možnosti (četrti odstavek 6. točke Javnega razpisa). To, da je tožena stranka v naslednjem javnem razpisu objavljenem 17. 5. 2019 (Ur. list RS, št. 32/19) izpolnjevanje navedenega pogoja, časovno dodatno opredelila tako, da je precizirala, da vodja ob prijavi ne sme imeti potekajočega projekta, in to vezala na zadnji dan roka za oddajo prijave, na odločitev o stvari ne more vplivati. Pa tudi sicer tožeča stranka niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da bi navedeni pogoj nepotekajočega projekta dne 17. 5. 20191, ko je bil objavljen nov razpis izpolnjevala.

12. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na kršitve pravil postopka določenih v 20. členu Pravilnika. Določbe 20. člena Pravilnika so namenjene odpravi formalnih pomanjkljivosti. Po isti določbi pa so prijave formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne in pozivne dokumentacije, ki v skladu s postavljenimi merili za izbor prijave ne vplivajo na vsebino prijave, ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave. Po oceni sodišča neizpolnjevanje predpisanega pogoja, ki je predmet zadevnega postopka ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki se jo da na poziv Komisije za odpiranje odpraviti. Po oceni sodišča prijava tožeče stranke dejansko ni izpolnjevala vstopnega razpisnega pogoja, navedenega v 5.2 podtočki Javnega razpisa. Ta pogoj pa v skladu z v Javnem razpisu postavljenimi merili za izbor prijave, vpliva na vsebino prijave, ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave. Zato je bila tudi po mnenju sodišča vloga tožeče stranke na Javni razpis popolna v smislu 20. člena Pravilnika.

13. Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje tožeče stranke na določbe 83. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Pravni predpisi, ki so relevantni za odločanje v tej zadevi, so določbe Javnega razpisa, ter ZRRD ter na njegovi podlagi sprejeti Pravilnik. Le glede vprašanja, ki v ZRRD niso urejena, se na podlagi četrtega odstavka 15. člena tega zakona uporablja Zakon o agencijah (ZJA).

14. Dejanski stan, ki ga ureja 83. člen OZ ni v ničemer primerljiv s sporno zadevo. 83. člen OZ se namreč nanaša na nejasne pogodbene določbe, pri katerih je treba ugotoviti, kaj so stranke hotele (njihov namen) in se je treba odločiti za rešitev, ki najbolj ustreza namenu strank, pri čemer je pogoj, da je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali pa da je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene od pogodbenih strank, za kar pa ne gre v konkretnem primeru. V konkretnem primeru gre za odločanje o prijavi na Javni razpis. Šele z izbranim prijaviteljem na Javnem razpisu bo sklenjena pogodba o financiranju, s katero se bo podrobno uredil način sofinanciranja ter pravice, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank.

15. Ker je sodišče spoznalo izpodbijani sklep za zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa za neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je v zadevi odločalo na seji senata, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta med tožečo in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožeča in tožena stranka pa sta se tudi odpovedali pravici do glavne obravnave.

K točki II izreka:

16. Izrek o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, da sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1 peti odstavek točke 9.4 Javnega razpisa določa, da je Javni razpis odprt do preklica oziroma do objave novega razpisa, nov razpis pa je bil objavljen v Ur. list RS 32/2019-17. 5. 2019.