Jedro

Izvajalec brezplačne pravne pomoči ne more nositi posledic zaradi neizpolnitve obveznosti - predložitev napotnice, če ta obveznost ne izhaja iz napotnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 2. točka izpodbijane sodbe in sklepa.

Obrazložitev

Z izpodbijano 2. točko sodbe in sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožnice zoper sklep tožene stranke z dne 25.2.2005, navedeni sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S tem sklepom je tožena stranka kot prepozen zavrgla predlog za plačilo odvetniških storitev iz naslova nudenja brezplačne pravne pomoči po stroškovniku odvetnika N.K. z dne 21.2.2005. Navedla je, da je bila tožnici z odločbo z dne 17.3.2004 odobrena brezplačna pravna pomoč (BPP) za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje v individualnem delovnem sporu zaradi izplačila plač in izročitve delovne knjižice zoper delodajalca G. & G., P. Navedeni spor je bil končan z zamudno sodbo z dne 23.11.2004, ki je bila tožničinemu odvetniku vročena dne 30.11.2004. Šteti je, da je z vročitvijo navedene sodbe tožničinemu odvetniku napotnica popolna, saj so bile s tem opravljene vse storitve, določene v odločbi o odobritvi BPP. Čeprav je bil v obrazložitvi odločbe o dodelitvi BPP odvetnik opozorjen na obveznost vrnitve napotnice v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, je odvetnik napotnico skupaj s stroškovnikom predložil službi za BPP šele dne 21.2.2005, torej po izteku 8 dnevnega prekluzivnega roka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče sklicuje na določbo 5. odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-A, Uradni list RS, št. 50/2004). Po presoji sodišča je navedeno določbo mogoče uporabiti le, če iz napotnice izhaja obveznost izvajalca BPP, da jo v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, vrne strokovni službi za BPP. Iz napotnice, ki se nahaja v upravnih spisih, pa ta obveznost ne izhaja. Tudi za ugotovitev tožene stranke, da je bila napotnica popolna, ni zanesljive podlage. Za ugotovitev tožene stranke, da je bila napotnica popolna po presoji sodišča ne zadostuje zgolj ugotovitev o vročitvi zamudne sodbe tožničinemu odvetniku. Iz zamudne sodbe namreč izhaja, da so bile opravljene storitve pravne pomoči v zvezi z vložitvijo tožbe, pravnim svetovanjem in pravnim zastopanjem tožnice zaradi izplačila plač. Ali je bila in kdaj opravljena pravna pomoč tudi za pravno svetovanje, sestavo tožbe in zastopanje v postopku zaradi izročitve delovne knjižice, pa tožena stranka ni ugotovila.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga iz 2. in 3. točke 72. člena ZUS. Navaja, da določbe 5. odstavka 40. člena ZBPP-A ni mogoče razlagati tako kot jo razlaga prvostopno sodišče. Meni, da se upravičenec posledicam prepozne vrnitve napotnice ne more izogniti na ta način, da "staro" napotnico sodišču dejansko vrne izvajalec pravne pomoči in ne upravičenec. Drugačno stališče bi izničilo pomen določbe 4. odstavka 40. člena ZBPP. V obravnavanem primeru je bila BPP upravičencu odobrena pred uveljavitvijo ZBPP-A, zato mu je bila izdana "stara" napotnica, ki ni vsebovala rubrike, v kateri bi se izvajalec in upravičenec lahko dogovorila glede vračila napotnice. Šele po uveljavitvi ZBPP-A je bil obrazec napotnice spremenjen tako, da vsebuje rubriko, v kateri se upravičenec do BPP in izvajalec BPP dogovorita glede vračila. Nadalje tožena stranka navaja, da je trenutek popolnosti napotnice pravilno ugotavljala le glede na pravna dejanja, ki so bila v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči dejansko opravljena in v stroškovniku priglašena. Ni pa ugotavljala in niti ni mogla ugotavljati, ali je bila opravljena pravna pomoč tudi zaradi izročitve delovne knjižice, saj teh pravnih dejanj pooblaščenec ni priglasil. Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da je pritožba glede tega, ali je bila napotnica popolna, sama s seboj v nasprotju. Po eni strani tožena stranka navaja, da je ugotovitev ali je napotnica popolna odvisna od ugotovitve ali so bile opravljene vse pravne storitve, za katere je bila pravna pomoč odobrena. Po drugi strani pa teh dejstev ni ugotavljala, ampak je štela, da je napotnica postala popolna z dnem, ko je bila pooblaščencu vročena zamudna sodba. Navaja, da izročitve delovne knjižice ni zahtevala, ker delodajalca ni več na prejšnjem naslovu, novega naslova pa ni bilo mogoče ugotoviti. Ker pooblaščenec torej še ni opravil vseh pravnih dejanj za katera je bila pravna pomoč odobrena, je izpodbijani sklep tožene stranke preuranjen. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih pri tem navaja, so pravilni in imajo podlago v podatkih predloženih upravnih spisov in v določbi 5. odstavka 40. člena ZBPP-A, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje. Po navedeni določbi oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, ni upravičen do plačila storitev BPP, če v primeru iz 3. odstavka tega člena ne vrne napotnice v roku, določenem v 4. odstavku tega člena. Navedeno določbo je treba razlagati v povezavi z določbami 6. odstavka 30. člena ter 1., 3. in 4. odstavka 40. člena ZBPP-A. Iz navedenih določb izhaja, da je odvetnik za opravljeno pravno pomoč upravičen do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom (6. odstavek 30. člena), da je napotnico dolžan vrniti strokovni službi za BPP upravičenec do BPP (1. odstavek 40. člena), izvajalec pravne pomoči pa je napotnico dolžan vrniti strokovni službi za BPP le, če ta obveznost izhaja iz napotnice (3. odstavek 40. člena), in sicer v enakem roku kot velja za upravičenca, to je v 8 dneh od dneva, ko je bila napotnica popolna (4. odstavek 40. člena). Iz navedenih določb torej izhaja, da je vrnitev napotnice obveznost upravičenca do BPP, ki pa lahko to obveznost prenese na izvajalca BPP, kar mora biti v napotnici izrecno navedeno. In le v primeru, ko je v napotnici izrecno navedeno, da je obveznost predložitve napotnice prenesena na izvajalca BPP, v tem primeru na odvetnika, pa ta obveznosti v predpisanem roku ne izpolni, izgubi pravico do plačila storitev BPP. Da bi bila v tem primeru obveznost predložitve napotnice prenešena na odvetnika, pa iz podatkov predloženih upravnih spisov ne izhaja in tega tudi tožena stranka v pritožbi ne zatrjuje.

Ker že zato za izdajo izpodbijanega sklepa ni podlage, za odločitev v tej zadevi ni pomembno, ali je bila in kdaj, napotnica popolna.

Izvajalec BPP ne more nositi posledic zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo ZBPP nalaga upravičencu, ob tem, ko iz napotnice obveznost izvajalca ne izhaja.

Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo 2. točko izpodbijane sodbe in sklepa.