Jedro

Tudi obdolženci v kazenskem postopku, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno obrambo, imajo možnost zaprositi za dodelitev BPP v skladu z določbami ZBPP. To pomeni, da morajo, enako kot vsi prosilci po tem zakonu, izpolnjevati v določbi 24. člena ZBPP predpisane pogoje.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 1898/2010 z dne 26. 10. 2010, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. in mu odobrila izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v zvezi s kazenskim postopkom pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. I K 29051/2010 (K 6/2009), v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, od 27. 9. 2010 dalje. Za izvajanje BPP je določila odvetnika B.B. V obrazložitvi svoje odločitev je pojasnila, da prosilec izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP. Trenutno se namreč nahaja na prestajanju kazni zapora v ... in v zadnjih 6 mesecih pred vložitvijo prošnje ni delal in ni prejel plačila za delo, pa tudi sicer nima premičnega ali nepremičnega premoženja, ni imetnik vrednostnih papirjev in nima denarnih prihrankov. V nadaljevanju je presojala izpolnjevanje pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 96/2004-UPB1 in 23/2008-v nadaljevanju ZBPP) in ugotovila, da iz spisa Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I k 29051/2010 izhaja, da je zoper prosilca vložena obtožnica, ki ga bremeni storitve nadaljevanega kaznivega dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena, v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika, za katerega je zagrožena kazen zapora do 5 let. Očita se mu nadaljevano kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil s tem, da je v noči od 31. 10. 2008 na 1. 11. 2008, na parkirnih prostorih v ... in ... ulici v C., z izvijačem razbil stekla na petih avtomobilih in iz njih vzel pet avtoradiev, s tem pa lastnike avtomobilov oškodoval za skupaj 2.450 EUR. Sodišče bo moralo v konkretni zadevi ugotoviti obstoj vseh objektivnih znakov očitanega kaznivega dejanja, kar pomeni, da bosta morala o okoliščinah domnevno storjenega kaznivega dejanja izpovedati tudi priči D.D. in E.E., ki naj bi potrditvah okrožne državne tožilke sodelovala pri prodaji ukradenih avtoradiev. Glede na obseg predlaganih dokazov in dejstvo, da je treba v konkretni zadevi raziskati vse pravno relevantne okoliščine posameznega dejanja v okviru očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, tožena stranka ocenjuje, da bodo v postopku obravnavana zahtevnejša pravna in dejanska vprašanja, zato je smiselno, da se prosilcu dodeli BPP. Res je, da v kazenskem postopku velja načela materialne resnice in je sodišče samo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati tista dejstva in izvajati tiste dokaze, ki so obdolžencu v korist, vendar po mnenju tožene stranke teža storjenega kaznivega dejanja in obsežnost kazenske zadeve kažeta na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe.

Tožeča stranka oporeka odločitvi tožene stranke. Navaja, da ni sporen obstoj subjektivnega pogoja za dodelitev BPP, meni pa, da tožena stranka ni ponudila nobenih argumentov v zvezi z določbami 24. člena ZBPP, zaradi česar je odločba glede bistvenih okoliščin neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka je po vpogledu v kazenski spis ugotovila, da bo v kazenski zadevi treba raziskati vse pravno relevantne okoliščine, da gre za zahtevnejša pravna in dejanska vprašanja in na podlagi tega zaključila, da je prosilcu smiselno dodeliti BPP. Takšen zaključek je v celoti v nasprotju z določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki smiselnosti dodelitve BPP ne pozna. Tožena stranka ni ugotavljala nobenega od zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, iz obrazložitve pa je ugotoviti, da obstaja v kazenskem spisu vrsta dokazov, ki potrjujejo, da je prosilec storil očitana kazniva dejanja. Samo teža kaznivega dejanja ali obseg kazenske zadeve, ob odsotnosti pogojev 24. člena ZBPP, nista zadostni okoliščini, ki bi opravičevali dodelitev BPP. Prav tako ni mogoče sprejeti argumentacije tožene stranke, da je pošteno sojenje mogoče zagotoviti le s strokovno pomočjo obrambe, ker je v nasprotju s temeljnim načelom iz 1. člena Zakona o kazenskem postopku, kot tudi Ustave RS in drugih predpisov, ki jih morajo sodišča upoštevati zaradi zagotavljanja zakonitosti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu na tožbene navedbe ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi sodišče kot sporno izvzema vprašanje, ali prosilec izpolnjuje v določbi 24. člena ZBPP opredeljene pogoje za dodelitev BPP. Po slednji določbi (prvi odstavek 24. člena), se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločitev o odobritvi BPP oprla na ugotovitev, da dodelitev BPP utemeljuje obseg predlaganih dokazov v kazenskem postopku in sam postopek ugotavljanja pravno relevantnih okoliščin očitanega kaznivega dejanja ter na ugotovitev, da se bodo v postopku obravnavala zahtevnejša pravna in dejanska vprašanja, prosilcu pa bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel pomoč strokovne obrambe.

Sodišče ugotavlja, da argumentacija tožene stranka ni skladna z razumevanjem določbe 29. člena Ustave RS, ki našteva pravna jamstva v kazenskem postopku. Res je, da navedena določba izvrševanja pravice ne določa, je pa njeno izvrševanje (pravica do formalne in materialne obrambe) precizirano v določbah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/2007 - UPB - v nadaljevanju ZKP). Tako določba 12. člena ZKP določa, da ima obdolženec pravico, da se brani sam ali s strokovno pomočjo zagovornika, ki si ga izbere sam izmed odvetnikov. Iz slednje določbe (drugi odstavek) izhaja tudi, da če si obdolženec ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi sodišče, kadar je to določeno s tem zakonom, da se zagotovi njegova obramba. Slednja pravica se uresničuje na podlagi 70. člena ZKP, kot obvezna obramba. V obravnavani zadevi se storilec preganja zaradi storitve kaznivega dejanja, za katerega obvezna obramba ni predvidena, zato je treba upoštevati, da po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 23/2008), ZKP ne določa več pogojev za dodelitev zagovornika v samem kazenskem postopku (za „neobvezno obrambo“), saj je določba tretjega odstavka 12. člena ZKP in 71. člena tega zakona prenehala veljati. To pomeni, da imajo tudi obdolženci v kazenskem postopku, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno obrambo, možnost zaprositi za dodelitev BPP v skladu z določbami ZBPP. To nadalje pomeni tudi, da morajo, enako kot vsi prosilci po tem zakonu, izpolnjevati v določbi 24. člena ZBPP navedene pogoje. Iz tega razloga sodišče v celoti soglaša s tožbenim ugovorom, da argumentacija tožene stranke v izpodbijani odločbi ne ustreza določilom, niti namenu ZBPP.

Upoštevaje dejstvo, da v konkretni zadevi izpolnjevanje finančnega pogoja ni sporno, mora organ za brezplačno pravno pomoč presoditi predvsem izpolnjevanje pogoja iz 1. alinee 24. člena ZBPP, to je, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ker v konkretni zadevi ta presoja ni bila opravljena, oziroma ker tožena stranka svoje odločitve o izpolnjevanju t. i. objektivnega pogoja, predvsem 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP ni obrazložila, je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi z določbo 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 - ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala skladno z določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in v roku določenem v tem odstavku, o prošnji ponovno odločati in izdati nov upravni akt.