Jedro

Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Višje sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je v zadevi odločilo s sodbo I Pg 122/2004 z dne 14. 7. 2015. 2. Predsednik Vrhovnega sodišča RS je 25. 3. 2015 na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) izdal sklep Su 877/2015, s katerim je bila pristojnost za sojenje v gospodarskih pravdnih zadevah (Cpg zadeve) Višjega sodišča v Mariboru prenešena na Višje sodišče v Kopru tako, da se vsak mesec od 1. 4. 2015 dalje do preklica prenese pristojnost za sojenje v 15 zadevah. Pristojnost se prenese v I Cpg zadevah, ki se vrnejo po prvem dnevu v tekočem mesecu iz mediacijskega postopka brez soglasja za mediacijo ali po neuspešni mediaciji ter v I Cpg zadevah, ki se dodeljujejo prednostno in so predložene Višjemu sodišču v Mariboru po prvem dnevu v tekočem mesecu. Pristojnost pa se ne prenese v zadevah, ki se dodelijo sodnikom po pravilih dodelitve ponovno predloženih razveljavljenih zadev ali zadev, rešenih na drug način, oziroma v zadevah, v katerih po zakonu ni mogoč prenos pristojnosti za sojenje. Sklep Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 je prenehal veljati s 1. 3. 2016. 3. Skladno s sklepom Vrhovnega sodišča RS Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 je o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 122/2004 z dne 14. 7. 2015 odločalo Višje sodišče v Kopru. Sodbo sodišča prve stopnje je s sklepom Cpg 9/2016 z dne 10. 3. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

4. Okrožno sodišče v Murski Soboti je v zadevi ponovno odločilo s sodbo I Pg 75/2016 z dne 18. 10. 2016. Zoper sodbo je vložila pritožbo tožena stranka. Sodišče prve stopnje je zadevo predložilo v obravnavanje Višjemu sodišču v Mariboru.

5. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom I Cpg 79/2017 14. 3. 2017 odločilo, da ni pristojno za odločanje v zadevi. Sklenilo je, da se zadeva odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Višjemu sodišču v Kopru. Odločitev je utemeljilo na argumentu, da je bila po sklepu Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 na Višje sodišče v Kopru prenešena pristojnost za odločanje o pritožbah zoper sodbe sodišča prve stopnje, vse dokler spor ni pravnomočno končan. Pojasnilo je, da se s prenosom pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče prenese pristojnost za odločanje o vseh pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevi, v kateri je (predhodno) prišlo do takšnega prenosa pristojnosti.

6. Višje sodišče v Kopru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Meni, da je v sklepu Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 delegacija pristojnosti omejena (zgolj) s številom zadev in časom. Sklep je sicer določil način izbire zadev, vendar ne določa izjeme, po kateri bi delegacija pristojnosti v zadevi veljala vse do sprejetja pravnomočne odločitve.

7. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v Mariboru.

8. Po določbi 105.a člena ZS lahko predsednik skupno neposredno višjega sodišča na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. V sklepu o prenosu pristojnosti določi predsednik število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev.

9. Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane.(1) Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.

10. Sklep predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 877/2015 z dne 25. 3. 2015 je določil pravila izbire zadev tako, da je izbiro zadev omejil s časom in številom prenešenih zadev. Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle v odločanje Višjemu sodišču v Kopru (tudi) v primerih, ko je to enkrat že odločalo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Prav tako v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravila po 159. členu Sodnega reda.(2) Ta se namreč nanaša na odločanje sodišča druge stopnje v okviru njegove zakonsko urejene krajevne pristojnosti. Navedeno pomeni, da se pristojnost v konkretni zadevi določa po določbi 104. člena ZS.

11. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

(1) Poročevalec DZ RS, št. 102/2006. (2) Ur. l. RS, št. 87/2016, prej enako 163. člen Sodnega reda, Ur. l. RS, št. 17/1995 s spremembami.