Jedro

Ker se je prednica tožeče stranke (njena tašča) poročila z avstrijskim državljanom in pridobila domovinstvo v Celovcu v Avstriji in s tem avstrijsko državljanstvo pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS, so tudi po mnenju pritožbenega sodišča za ugotovitev državljanskega statusa navedene osebe relevantne prehodne določbe tega zakona, in sicer paragraf 56, na katerega se pravilno sklicuje tožena stranka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popravek in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.2.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Oddelka za matične zadeve Upravne enote L. z dne 12.3.1998 (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ ugotovil, da se M.H. (tožničina tašča), roj. H. 20.5.1893 v L., po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28.8.1945 do svoje smrti dne 9.7.1980 ni štela za državljanko SR Slovenije in SFRJ.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da iz upravnih spisov izhaja, da je M.H. sklenila zakonsko zvezo z A.H. dne 5.6.1922, kar je razvidno iz Poročne matične knjige L. - S.P., letnik 1922, zaporedna št. 100. Njen mož je bil domovinsko pristojen v C. in nesporno državljan Avstrije. Ker sta zakonca H. sklenila zakonsko zvezo pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS in po (ujedinjenju) nastanku Kraljevine SHS, so po mnenju sodišča prve stopnje za presojo državljanskega statusa M.H. relevantne zakonske določbe, ki urejajo državljanski status oseb v času po nastanku Kraljevine SHS. Po določbi paragrafa 56 Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS, ki je bil sprejet v Narodni Skupščini 4.8.1928, začel pa je veljati dne 21.9.1928, izgubi državljanka, ki se je poročila s tujim državljanom po nastanku (ujedinjenju) Kraljevine SHS in preden je začel veljati Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS, državljanstvo kraljevine, če je s poroko pridobila tuje državljanstvo. M.H. je s poroko pridobila domovinstvo v C. v Avstriji. Zakon o domovinstvu, ki je veljal v Avstriji, je določal, da pridobi žena s sklenitvijo zakonske zveze domovinstvo v občini, v kateri je domovinsko pristojen njen mož. A.H. je bil domovinsko pristojen v C. v Avstriji, to domovinstvo pa je s poroko pridobila tudi M.H. Odločitev tožene stranke, da M. H. ni bila državljanka Kraljevine SHS, ne temelji le na razlagi zakonskih predpisov, kot to zmotno meni tožnica. To ugotovitev potrjujejo arhivski podatki, in sicer zglaševalne pole, iz katere izhaja, da je bila M.H. (tako kot člana njene družine, mož in sin) domovinsko pristojna v C., v Avstriji. Tudi iz družinskega lista, ki ga je ob popisu prebivalstva dne 31.3.1931, v skladu z navodilom o izpolnitvi družinskega lista, izpolnil poglavar družine (v obravnavanem primeru A.H.), izhaja, da je bila M.H. državljanka Avstrije. V rubriki 11 družinskega lista - pregled vseh članov družine, je kot domovinska občina M.H. navedena Avstrija, (tuji državljani so bili pri navedbi domovinske občine zavezani navesti državo, iz katere izhajajo). Po mnenju sodišča prve stopnje ti podatki nedvomno dokazujejo domovinstvo in avstrijsko državljanstvo M.H. Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS je v paragrafu 2 določal, da državljan Kraljevine ne more biti istočasno državljan tuje države, ter v 2. odstavku 3. paragrafa določal, da ima vsak državljan Kraljevine domovinstvo v eni občini Kraljevine po določbah o domovinstvu. Kljub temu, da je družina H. živela v Ljubljani, M.H. ni imela domovinstva v Ljubljani, kot tudi ne v nobeni občini Kraljevine SHS. Sklicevanje tožnice na odpust iz državljanstva Kraljevine SHS (paragraf 27 Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS) je po mnenju sodišča prve stopnje neutemeljeno, saj je M.H. s poroko z avstrijskim državljanom pridobila domovinstvo v C. in s tem avstrijsko državljanstvo. Ker se je poročila pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS, so za ugotovitev njenega državljanskega statusa relevantne prehodne določbe zakona, in sicer paragraf 56 citiranega zakona, na katerega se pravilno sklicuje tožena stranka.

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in da temelji na zakonu, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnica v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Sklicevanje na Zakon o domovinstvu ni pravilno, saj ta zakon v Sloveniji od 1.12.1918 ni veljal več. Vprašanje državljanstva je bilo nato urejeno z mirovno pogodbo z Avstrijo z dne 16.7.1920, katero pa sodišče prve stopnje sploh ne navaja. Meni, da v tem postopku ni bilo nedvoumno ugotovljeno, ali je M.H. dejansko pridobila domovinstvo v C. in da je bila sprejeta v državljanstvo Avstrije, saj za to ni nobenega dokaza. Čeprav je bila pridobitev domovinstva in državljanstva urejena s predpisi, pa sami predpisi sami po sebi še ne pomenijo avtomatične pridobitve oziroma izgube teh pravic, ampak je potreben še nek deklarativni akt državnega organa, kot je to lahko sklep ali vpis v knjigo domovinstva ali državljanstva oziroma potrdilo o odpustu po paragrafu 27 Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS. Enako velja tudi za primer izgube državljanstva po paragrafu 56 istega zakona. Tega pa, kot je že navedla, v primeru M.H. ni bilo. Zato bi moral v tem postopku že prvostopni organ zaprositi za uradne podatke, tudi iz arhiva v C. v Avstriji, glede domovinstva in državljanstva za imenovano. Šele po pridobitvi teh podatkov bi lahko pristojni organ nato ugotavljal, ali je M.H. tudi dejansko pridobila avstrijsko državljanstvo, ali je, kljub poroki, obdržala državljanstvo Kraljevine, ne glede na ostale pridržbe, ki jih citira paragraf 29 Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS oziroma ne glede na paragraf 56 tega zakona. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da M.H. ni bila državljanka Kraljevine SHS, ne temelji le na razlagi zakonskih predpisov (paragraf 56 Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS), kot to zmotno meni tožnica v tožbi in sedaj v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. To ugotovitev potrjujejo arhivski podatki, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, in sicer zglaševalna pola, iz katere izhaja, da je bila M.H. (tako kot člana njene družine, mož in sin) domovinsko pristojna v C. v Avstriji; in iz družinskega lista, ki ga je ob popisu prebivalstva dne 31.3.1931, v skladu z navodilom o izpolnitvi družinskega lista, izpolnil poglavar družine (v obravnavanem primeru tožničin tast in mož M.H., A.H.), iz katerega izhaja, da je bila M.H. državljanka Avstrije (tuji državljani so bili pri navedbi domovinske občine zavezani navesti državo, iz katere izhajajo). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ti podatki nedvomno dokazujejo domovinstvo in avstrijsko državljanstvo M.H. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je neutemeljeno tožničino sklicevanje na odpust iz državljanstva Kraljevine SHS po paragrafu 27 Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS, saj je M.H. s poroko z avstrijskim državljanom (5.6.1922) pridobila domovinstvo v C. v Avstriji in s tem avstrijsko državljanstvo. Ker se je poročila pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS, so tudi po mnenju pritožbenega sodišča za ugotovitev njenega državljanskega statusa relevantne prehodne določbe tega zakona, in sicer paragraf 56, na katerega se pravilno sklicuje tožena stranka.

Ker je, glede na navedeno, po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in utemeljena obrazložitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožničino pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.