Jedro

Dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da je soglasje za odlog izvršbe upniku podal oziroma poslal, da lahko upnik s predlogom za odlog izvršbe uspe, pa dolžnikovo soglasje potrebuje, saj je izvršitelj zadevo že prevzel. Zato ne drži, da se izvršba zaradi odloga ne bi smela opraviti. Prav tako dolžnik v pritožbi ne trdi (trdi pravzaprav, da je bilo plačilo opravljeno en dan po rubežu) niti ne dokazuje, da je bila terjatev ob času oprave rubeža že plačana. Tudi sicer pa od upnika ni mogoče zahtevati, da ob vsakem trenutku spremlja prilive na računu in prepreči rubež, opravljen isti dan, kot se dolžnik, ne da bi o tem upnika vsaj obvestil (tega namreč ne trdi), odloči plačati svojo obveznost. Četudi bi izvršitelj zarubljen mobilni telefon pustil pri dolžniku v hrambi, to še ne pomeni, da rubež, kot ga izkazuje rubežni in cenilni zapisnik z dne 6. 5. 2025, ni bil opravljen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 438,45 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je upnik dne 11. 4. 2025 vrnil klic njegovi zunajzakonski partnerici, ki se je z njim pogovorila o prejetem sklepu o izvršbi in ga vprašala, zakaj ni bila podana izvršba na račun dolžnika, ki ga ima dolžnik odprtega pri Banki A. od dne 30. 3. 2017. Sodišče je namreč zmotno ugotovilo, da dolžnik nima odprtega računa in je zavrnilo upnikov predlog za izvršbo. Ugovarjala je rubežu in predlagala, da na podlagi dejstva o odprtem računu dolžnika ponovno zahtevajo vzpostavitev izvršbe. Tega niso storili, prav tako mu v tem času niso poslali nobenega izračuna glavnice in obresti, torej obračuna, kako so sploh prišli do zneska terjatve v višini 699,72 EUR. Ker ga je skrbelo in ni želel, da bi prišlo do rubeža, je dne 16. 4. 2025 na upnikov račun plačal znesek denarne terjatve v višini 699,72 EUR, naveden v sklepu o izvršbi. Pred prejetjem sklepa o izvršbi je dne 20. 3. 2015 poravnal tudi stroške v višini 11,42 EUR, nato pa na svoje presenečenje dne 30. 3. 2015 prejel dopis upnika, kjer navaja, da znaša dolg na ta dan 601,37 EUR (po opr. št. I 2004/00885), po tem ga upnik ali sodišče na noben način niso obveščali o kakšni odprti terjatvi. Iz komunikacije z odvetniško pisarno upnika z dne 29. 4. 2025 je razvidno, da je upnik dolžniku za dogovor z njim o načinu plačila preostanka dolga ponudil rok 8 dni, znotraj katerega je obljubil odlog rubeža premičnin, vendar je pred iztekom navedenega roka na naslov dolžnika prišel izvršitelj. Izvršitelj je prišel na njegov naslov dne 6. 5. 2025, rok, ki je bil pisno podan s strani odvetniške družbe upnika pa bi potekel šele 7. 5. 2025, ko je tudi v celoti poravnal preostanek denarne terjatve v višini 976,15 EUR. Zato je bilo njegovo izvršilno dejanje v celoti neupravičeno in nepotrebno. Stroški so obračunani tudi v višji vrednosti, kot narekuje tarifa za plačilo dela izvršiteljev. Izvršitelj rubeža oz. fizičnega zasega mobilnega aparata ni opravil. Aparat je še vedno v njegovi lasti oz. mu ga je pustil, njegovo morebitno dražbo pa naj bi izvedel po pravnomočnosti sklepa. Ne strinja se z njegovim poročilom o kilometrini pod zaporedno št. 2, kjer navaja razdaljo 20 km (1 km/0,43 EUR), saj znaša kilometrina od njegove pisarne na naslovu B., do njegovega naslova C., 17 km, kar torej pomeni 7,31 EUR. Ne strinja se tudi z obračunom pod zaporedno št. 5, kjer navaja rubež za terjatev do 5.600,00 EUR, saj je izvršitelj sam na zapisniku vrednost rubeža ocenil na 1.000,00 EUR, kar pomeni, da bi lahko po tarifi zaračunal maksimalno 250 točk oz. 70,00 EUR, in ne 800 točk oz. 224,00 EUR.

3.Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po petem odstavku 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Po določbi 293. člena ZIZ so stroški izvršitelja izvršilni stroški.

6.Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da dolžnik ne more uspeti s trditvami, s katerimi prereka dovolitev izvršbe z rubežem premičnin, češ da je sodišče prve stopnje napačno zavrnilo izvršbo z rubežem sredstev na njegovem računu. Navedeno bi lahko uveljavljal kvečjemu upnik v pritožbi zoper sklep o izvršbi, saj je upnik tisti, ki v postopku izbira izvršilna sredstva zoper dolžnika (30. člen ZIZ). Tudi to, da dolžnik ni prejel obračuna izterjevane terjatve, torej da naj višina izterjevane terjatve ne bi bila pravilna, upnik pa naj ga po dopisu z dne 30. 3. 2015 ne bi obveščal o višini izterjevane terjatve, bi dolžnik lahko uveljavljal kvečjemu v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, pri čemer zakon upniku, ki ima zoper dolžnika izvršilni naslov, ne nalaga pošiljanja opominov.

7.Pritožba dolžnika je neutemeljena tudi v delu, v katerem uveljavlja, da naj bi izvršitelj dne 6. 5. 2025 prišel opravljati rubež kljub dogovoru z upnikom o odlogu izvršbe za 8 dni, do 7. 5. 2025, ko bi dolžniku šele potekel rok za plačilo terjatve. Iz poziva upnika dolžniku z dne 29. 4. 2025, na katerega se sklicuje in ga pritožbi prilaga dolžnik, namreč izhaja, da je upnik rok 8 dni dolžniku ponudil za poravnavo dolga ali sklenitev dogovora za način poplačila, brez zaveze, da rubež premičnin v tem času ne bo opravljen. Hkrati pa je upnik navedel, da je dolžniku pripravljen omogočiti tudi odlog rubeža premičnin, pod pogojem sklenjenega dogovora, pridobljenega soglasja in rednih mesečnih nakazil. Pozivu je upnik priložil soglasje in dolžnika pozval, naj ga pošlje bodisi po elektronski pošti bodisi po pošti. Dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da je soglasje za odlog izvršbe upniku podal oziroma poslal, da lahko upnik s predlogom za odlog izvršbe uspe, pa dolžnikovo soglasje potrebuje, saj je izvršitelj zadevo že prevzel (četrti odstavek 72. člena ZIZ). Pozivu z dne 29. 4. 2025 priloženo soglasje je namreč nepodpisano in nedatirano.

8.Prav tako dolžnik v pritožbi ne trdi (trdi pravzaprav, da je bilo plačilo opravljeno en dan po rubežu) niti ne dokazuje, da je bila terjatev ob času oprave rubeža že plačana. Tudi če bi dolžnik, kot izhaja iz potrdila Banke A. z dne 6. 5. 2025, plačilni nalog za plačilo obveznosti oddal zjutraj, je splošno znano dejstvo, da čas izvršitve plačilnih nalogov ni takojšen. Kot izhaja iz sklepa o izvršbi oziroma iz predloga za izvršbo, je upnikov račun za poplačilo odprt pri Banki B., torej ne pri Banki A., pri katerem je bil oddan nalog za poplačilo, medbančni plačilni promet pa ob času oprave plačila ni bil trenuten. Tudi sicer pa od upnika ni mogoče zahtevati, da ob vsakem trenutku spremlja prilive na računu in prepreči rubež, opravljen isti dan, kot se dolžnik, ne da bi o tem upnika vsaj obvestil (tega namreč ne trdi), odloči plačati svojo obveznost. Še več, tudi ob pravočasnem obvestilu dolžnika bi bil ta skladno z ustaljeno sodno prakso dolžan kriti stroške priprave na rubež. Dolžnik v pritožbi sicer predlaga tudi zaslišanje priče "po potrebi", vendar niti ne navede, v zvezi s čim naj bi bila priča zaslišana. Glede zaslišanja strank in prič 236. člen ZPP v zvezi z 263. členom istega zakona, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot stranka oziroma priča, poprej navesti, o čem naj izpove. Če dokazni predlog navedbe konkretnih pravno pomembnih dejstev, o katerih naj bo stranka oziroma priča zaslišana, ne vsebuje, je tak dokazni predlog pomanjkljiv, sodišče pa tako predlaganih dokazov ni dolžno izvesti.

9.Končno pa so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da so stroški obračunani v večji višini, kot to določa Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik). Četudi bi izvršitelj zarubljen mobilni telefon pustil pri dolžniku v hrambi (prvi odstavek 85. člena ZIZ v zvezi s 67. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja) to še ne pomeni, da rubež, kot ga izkazuje rubežni in cenilni zapisnik (90. člen ZIZ) z dne 6. 5. 2025 ni bil opravljen. Nasprotno, ravno zato je bil dolžnik skladno z s četrtim odstavkom navedenega 67. člena pravilnika opozorjen, da z zarubljeno stvarjo ne sme razpolagati, da ne sme zmanjšati njene vrednosti in da je ne sme obremeniti ali uničiti.

10.Pravilno je dalje obračunana tudi kilometrina, saj iz obračuna izhaja, da je izvršitelj obračunal kilometrino le za 20 km, in ne za 2x po 20 km. Če razdalja od dolžnika do izvršitelja znaša 17 km, bi lahko izvršitelj obračunal kilometrino za 34 km (v obe smeri) in ne zgolj 20. Neutemeljeno pa dolžnik meni tudi, da ima izvršitelj pravico obračunati plačilo za rubež glede na vrednost zarubljenih premičnin. Le-ta se namreč obračuna glede na višino izterjevane terjatve na dan prvega rubeža skladno s 3. členom Pravilnika, ki je tedaj, kot izhaja iz obračuna terjatve, znašala 1.379,11 EUR oziroma v izvršiteljskih točkah 4.925,39 točk (vrednost točke 0,28 EUR), za kar po. tar. št. 1 Pravilnika izvršitelju pripada nagrada 800 izvršiteljskih točk, kot si jih je izvršitelj pravilno obračunal.

11.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/5, 72, 72/4, 85, 85/1, 293

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) - člen 67, 67/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.