Jedro

Ravnanje sveta delavcev, ko je razpisal volitve v svet delavcev in imenoval volilno komisijo v času, ko ni imel več mandata, predstavlja bistveno kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, kar skladno s prvim odstavkom 53. člena ZSDU utemeljuje razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Nasprotna udeleženka pa se utemeljeno pritožuje zoper odločitev v II. točki izreka izpodbijane sodbe, v kateri ji je sodišče prve stopnje naložilo, da mora v roku 90 dni ponovno izvesti volitve članov sveta delavcev. Za ugoditev takšnemu zahtevku ni podlage v določilih ZSDU (niti v določilih 52. in 53. člena ZDSS-1).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni: - v II. točki izreka tako, da se zavrne zahtevek, da mora nasprotna udeleženka v roku 90 dni od izdaje sodbe ponovno izvesti volitve članov sveta delavcev družbe A. d.o.o.; - v III. točki izreka pa tako, da se znesek stroškov postopka, ki jih je nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagateljem, zniža za 244,22 EUR (in sedaj znaša 6.751,37 EUR).

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Predlagatelji in nasprotna udeleženka krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo volitve članov sveta delavcev družbe A. d.o.o. z dne 28. 9. 2021 (I. točka izreka). Nasprotni udeleženki je naložilo, da mora v roku 90 dni od izdaje te sodbe ponovno izvesti volitve članov sveta delavcev (II. točka izreka) in da mora v roku 8 dni predlagateljem povrniti stroške postopka v znesku 6.995,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlog zavrže oziroma zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog vložen pravočasno. Glede na naravo očitane kršitve – potek mandata sveta delavcev, za kar so predlagatelji vedeli že od poteka tega mandata dalje, je 8‑dnevni rok za vložitev predloga začel teči najkasneje od datuma izvedbe volitev dne 28. 9. 2021. Predlog je tako vložen prepozno. Predlog pa bi bil vložen prepozno tudi, če bi sodišče štelo, da teče rok od objave rezultatov glasovanja dalje, saj so bili rezultati volitev objavljeni 28. 9. 2021. Predsednica volilne komisije je namreč z elektronskim sporočilom z dne 28. 9. 2021 vsem zaposlenim poslala obvestilo o rezultatu volitev. Volilna komisija je tega dne imela že vse skene zapisnikov volilnih odborov. Predlagatelji dne 29. 9. 2021 niso bili seznanjeni z nič več podatki kot dne 28. 9. 2021. Nesprejemljiva je obrazložitev, da naj bi na začetek teka roka vplivalo dejstvo, da je bilo število glasov objavljeno 29. 9. 2021, ker sta prvi in tretji predlagatelj izpodbijala tudi to ugotovitev, saj sodišče prve stopnje ostalih kršitev (ker je ugotovilo, da naj bi svet delavcev razpisal volitve po poteku mandata) ni presojalo. Nadalje vztraja pri ugovoru prekluzije navedb predlagateljev glede poteka mandata sveta delavcev. Meni, da je vsebinska presoja sodišča tudi sicer nepravilna. Tako ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da bi se volitve sveta delavcev lahko izpeljale med prvim in drugim valom epidemije. Ne strinja se s strani sodišča prve stopnje predlaganim načinom izvedbe volitev. Nadalje meni, da je sodišče prve stopnje nedopustno poseglo v ustavno pravico do soodločanja po 75. členu Ustave RS. Nadalje sodišču prve stopnje očita kršitev določb postopka, ker je odločilo, da mora nasprotna udeleženka izvesti ponovne volitve, hkrati pa je zavzelo stališče, da so vsa dejanja volilne komisije po 18. 8. 2021 neveljavna. Meni, da prenehanje mandata sveta delavcev ne pomeni tudi prenehanja mandata volilne komisije. Trdi, da predstavlja izpodbijana sodba sodbo presenečenja in da je sodišče prve stopnje kršilo načelo hitrosti postopka. Končno se pritožuje še zoper odločitev o stroških postopka. Meni, da gre za nezahteven spor, zato bi ga moralo sodišče oceniti v višini 400 točk, in da so bili vsi izvedeni naroki nepotrebni. Posledično so previsoko odmerjene vse odvetniške storitve. Meni še, da predlagatelji niso upravičeni do povračila stroškov za vlogi z dne 8. 11. 2021 in 24. 1. 2022. 3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Menijo, da je ta neutemeljena. Priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.; ZPP) preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bil predlog, s katerim predlagatelji zahtevajo razveljavitev volitev članov sveta delavcev z dne 28. 9. 2021, vložen pravočasno. Po prvem odstavku 53. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/1993 in nasl.; ZSDU) v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v osmih dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. Iz te določbe ne izhaja, da je mogoče predlog v kolektivnem delovnem sporu vložiti še preden so volitve končane, oziroma najkasneje od dneva izvedbe volitev, za kar se zavzema nasprotna udeleženka v pritožbi. Glede na to, da zakon kot sankcijo za bistveno kršitev postopka volitev določa njihovo razveljavitev, je stališče sodišča prve stopnje, da teče rok za sodno varstvo od objave volilnih rezultatov (takrat je postopek volitev zaključen), pravilno (tako tudi sodba VS RS VIII Ips 299/2016 in sklep VS RS VIII Ips 297/2005). Zato je sodišče prve stopnje kot odločilen za začetek teka roka za vložitev predloga v tem kolektivnem delovnem sporu pravilno štelo datum, ko je bil izid volitev objavljen tako, da je bil dostopen vsem delavcem v družbi (četrti odstavek 45. člena ZSDU). Nenazadnje pa tudi iz sodbe VS RS VIII Ips 275/2006, na katero se sklicuje pritožba, izhaja, da je datum objave rezultatov volitev tisti odločilen datum, od katerega teče rok za sodno varstvo. Šele takrat so namreč znani nekateri podatki, ki so lahko pomembni za presojo zakonitosti oziroma veljavnosti volitev. Upoštevaje navedeno in sam predlog, v katerem predlagatelji uveljavljajo večje število raznovrstnih kršitev postopka volitev in zahtevajo razveljavitev samih volitev, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da teče rok za vložitev predloga od uradne objave volilnih rezultatov dne 29. 9. 2021 dalje (in da je posledično predlog, vložen dne 7. 10. 2021, pravočasen), ne glede na to, kar izpostavlja pritožba, da se je sodišče v sodbi osredotočilo zgolj na eno od uveljavljanih kršitev in (le) na njeni podlagi razveljavilo volitve. Kot rečeno, ni pravilno stališče, da bi tekel rok za sodno varstvo od vsake posamezne kršitve dalje.

7. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so bili rezultati volitev sveta delavcev z dne 28. 9. 2021 uradno objavljeni dne 29. 9. 2021 na intranetni strani družbe A. d.o.o. Nasprotna udeleženka v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da je treba za objavo rezultata volitev šteti elektronsko sporočilo, ki ga je predsednica volilne komisije poslala zaposlenim dne 28. 9. 2021 (po takem stališču nasprotne udeleženke bi bil posledično predlog za razveljavitev volitev vložen prepozno). Že sama primerjava navedenega elektronskega sporočila in intranetne objave rezultatov volitev pokaže, da vsebuje elektronsko sporočilo zgolj imena in priimke izvoljenih kandidatov, medtem ko intranetna objava rezultatov volitev vsebuje naslednje podatke: število volišč, lokacijo posameznih volišč, število oddanih glasovnic na posameznem volišču, število veljavnih glasovnic, imena in priimke vseh kandidatov na teh volitvah ter število glasov, ki jih je prejel vsak od kandidatov, in končno tudi imena in priimke izvoljenih kandidatov. Že zgolj na podlagi te primerjave je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so bili rezultati volitev uradno objavljeni na intranetni strani dne 29. 9. 2021, saj so se šele tega dne volivci, med njimi tudi predlagatelji, ustrezno seznanili ne le z izidom volitev, pač pa tudi z dejstvi, na podlagi katerih so se lahko odločili za sodno varstvo v tem sporu. Pritožbena navedba, da zaposleni dne 29. 9. 2021 niso bili seznanjeni z nič več podatki kot dne 28. 9. 2021, torej ni utemeljena. Pri tem tudi ni pomembno, kar poudarja nasprotna udeleženka v pritožbi, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo le eno kršitev (razpis volitev po poteku mandata sveta delavcev). Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, so predlagatelji v tem sporu sicer izpodbijali tudi ugotovitve v zvezi s številom glasov in ustreznimi kandidatnimi listami. Da je bil za objave sveta delavcev tudi sicer namenjen intranet, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi na podlagi izpovedb zaslišanih predlagateljev in predsednice volilne komisije.

8. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je izdalo izpodbijano sodbo pol leta po vložitvi predloga, kršilo načelo hitrosti postopka, ki izhaja iz določil 52. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl; ZDSS-1), ne more predstavljati kršitve določb postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Ta pritožbeni očitek pa tudi sicer ni na mestu, saj je nasprotna udeleženka s svojimi procesnimi dejanji (predlogi za izločitev predsednice senata, predsednice sodišča in določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ter nerazumnimi dokaznimi predlogi – s predlaganim zaslišanjem preko 500 prič) prispevala k daljšemu trajanju postopka oziroma si ni prizadevala, da bi se postopek hitro opravil (prvi odstavek 11. člena ZPP).

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na prepozne navedbe predlagateljev o poteku trajanja mandata sveta delavcev. Tovrstne navedbe so predlagatelji podali v prvi pripravljalni vlogi z dne 22. 10. 2021, ki je bila v spis vložena še pred prvim narokom za glavno obravnavo, ki je bil opravljen dne 26. 11. 2021, torej pravočasno (prvi odstavek 286. člena ZPP). Do navedb predlagateljev o poteku trajanja mandata sveta delavcev se je nasprotna udeleženka opredelila v naslednji pripravljalni vlogi z dne 22. 11. 2021. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da predstavlja izpodbijana sodba sodbo presenečenja in da je s tem podana postopkovna kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim presenečenjem nad sprejeto odločitvijo, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako – presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena. Sodišče prve stopnje pa je, kot rečeno, sledilo navedbam predlagateljev, do katerih se je nasprotna udeleženka opredelila, zato ne gre za sodbo presenečenja.

10. Nerelevantne so pritožbene navedbe, s katerimi nasprotna udeleženka izpodbija obrazložitev sodišča prve stopnje, da bi se volitve sveta delavcev lahko izpeljale med prvo in drugo razglasitvijo epidemije (med 31. 5. 2020 in 19. 10. 2020), in obrazložitev načina, kako bi lahko obstoječi svet delavcev po izteku mandata, upoštevaje razglašeno epidemijo, deloval do izvolitve novih članov sveta delavcev. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je svetu delavcev družbe A. d.o.o. mandat potekel že 23. 5. 2020 in da sta zato po izteku mandata sprejeta sklep z dne 6. 7. 2021 o razpisu volitev v svet delavcev in nato dne 18. 8. 2021 sprejet sklep, ki je kot dan volitev določil 28. 9. 2021 in imenoval volilno komisijo, nezakonita, ker ju je svet delavcev sprejel v času, ko ni imel več mandata. Zato tudi dejanja volilne komisije od 18. 8. 2021 dalje in glasovanje dne 28. 9. 2021 niso bili zakoniti.

11. Nasprotna udeleženka v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da mora biti zagotovljeno kontinuirano delovanje sveta delavcev, zaradi česar si je svet delavcev po izteku mandata sam podaljšal mandat. To je svet delavcev storil nezakonito, brez pravne podlage. Svet delavcev namreč ne more sam sebi podaljšati mandata, saj za to v ZSDU ni prav nobene podlage (prim. sodbi VDSS Pdp 1385/2000 in X Pdp 634/2021). Prvi odstavek 46. člena ZSDU določa, da delavcu preneha članstvo v svetu delavcev, če mu preteče mandat. Tretji odstavek 10. člena ZSDU pa določa, da mandat članov sveta delavcev traja štiri leta in da so člani lahko ponovno izvoljeni. Le delavci z aktivno volilno pravico so tisti, ki lahko članom sveta delavcev podaljšajo mandat s tem, da jih ponovno izvolijo (prvi odstavek 8. člena ZSDU). Nenazadnje pa je pravica do sodelovanja delavcev pri upravljanju v rokah delavcev in jo lahko skladno z določbo 3. člena ZSDU uresničujejo ne le preko sveta delavcev, ampak tudi preko zbora delavcev. Tako ni moč sprejeti razlage, da bi pri delovanju sveta delavcev morala na vsak način obstajati njegova kontinuiteta, ki bi opravičevala podaljšanje njegovega mandata. Posledično je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nedopustno poseglo v ustavno pravico do soodločanja po 75. členu Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/1991 in nasl.), ki določa (le), da delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Izvrševanje pravice do soodločanja je tako prepuščeno zakonski ureditvi. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da obstoječa zakonodaja ne določa podaljšanja mandata svetu delavcev zaradi objektivnih razlogov kot je npr. epidemija, na katero se sklicuje nasprotna udeleženka1. 12. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da volilni komisiji, ki je bila imenovana s sklepom sveta delavcev še v času trajanja njegovega mandata, še ni potekel mandat. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je svet delavcev dne 25. 3. 2020 (še znotraj svojega mandata, ki je trajal do 23. 5. 2020) sprejel sklep, s katerim je (med drugim) razveljavil sklep št. ... o razpisu volitev v svet delavcev za dne 22. 4. 2020, s katerim je bila imenovana tudi volilna komisija. Za izvedbo v tem sporu izpodbijanih volitev z dne 28. 9. 2021 pa je bila s sklepom z dne 18. 8. 2021 imenovana nova volilna komisija (tudi z delno spremenjeno sestavo kot v letu 2020), glede katere je sodišče prve stopnje prav tako pravilno obrazložilo, da njena dejanja niso bila zakonita, saj je svet delavcev sprejel sklep o njenem imenovanju v času, ko ni imel več mandata.

13. Opisano ravnanje sveta delavcev, ko je torej razpisal volitve v svet delavcev in imenoval volilno komisijo v času, ko ni imel več mandata, predstavlja bistveno kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, kar skladno s prvim odstavkom 53. člena ZSDU utemeljuje razveljavitev volitev članov sveta delavcev.

14. Nasprotna udeleženka pa se utemeljeno pritožuje zoper odločitev v II. točki izreka izpodbijane sodbe, v kateri ji je sodišče prve stopnje naložilo, da mora v roku 90 dni ponovno izvesti volitve članov sveta delavcev. Za ugoditev takšnemu zahtevku ni podlage v določilih ZSDU (niti v določilih 52. in 53. člena ZDSS-1). Skladno s prvim odstavkom 53. člena ZSDU lahko predlagatelji v primeru bistvenih kršitev postopka volitev zahtevajo (le) njihovo razveljavitev. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevek, da mora nasprotna udeleženka v roku 90 dni ponovno izvesti volitve članov sveta delavcev, zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP).

15. Ne glede na delno spremenjeno izpodbijano sodbo, pa pritožbeno sodišče ni posegalo v odločitev o stroških postopka glede samega (deleža) uspeha v postopku, saj je bilo bistvo predloga razveljavitev volitev članov sveta delavcev z dne 28. 9. 2021. Zahtevek, da mora nasprotna udeleženka ponovno izvesti volitve, predstavlja manjši del zahtevka, zaradi katerega niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP).

16. Ni pa utemeljena pritožba zoper oceno zahtevnosti spora v zvezi z odmero stroškov postopka sodišča prve stopnje. Skladno s tarifno št. 16 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) se za vloge in zastopanje v kolektivnih delovnih sporih pred sodišči uporabljata 3. in 4. točka tarifne številke 7. Ta pa določa razpon glede na zahtevnost neocenljive zadeve (od 400 do 1500 točk). Sodišče prve stopnje je spor pravilno ocenilo kot srednje zahteven in stroške odmerilo v sredini razpona – glede na 1000 točk. Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da bi bilo treba spor oceniti kot nezahteven in odmeriti stroške glede na najnižji znesek oziroma 400 točk zgolj zato, ker se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi osredotočilo na eno od kršitev. Treba je namreč oceniti zahtevnost celotne zadeve, ki pa je ni mogoče presojati le na podlagi sodbe. Predlagatelji so namreč uveljavljali večje število kršitev, presoditi je bilo potrebno tudi pravočasnost vložitve predloga, v zvezi z vsem navedenim so udeleženci v spis vložili več obsežnih vlog s številnimi dokaznimi predlogi (tako listinami kot večjim številom predlaganih prič), kar vse utemeljuje oceno spora kot srednje zahtevnega oziroma v višini 1000 točk. Posledično so neutemeljene pritožbene navedbe o napačni odmeri posameznih stroškov postopka, češ da bi jih moralo sodišče prve stopnje odmeriti glede na izhodiščnih 400 točk. 17. Za odmero stroškov postopka je nerelevantno stališče nasprotne udeleženke, da za odločitev v tej zadevi ne bi bilo potrebno opraviti štirih narokov za glavno obravnavo, ker naj bi sodišče presojalo zgolj obstoj mandata sveta delavcev. Sodišče prve stopnje je namreč zasliševalo udeležence in priče tudi glede dejstev v zvezi s pravočasnostjo vložitve predloga. Utemeljeno pa pritožba izpodbija priznanih 1000 točk za prvi narok za glavno obravnavo. Skladno s 4. točko tarifne številke 7 Odvetniške tarife se udeležencem prizna za zastopanje na vsaki obravnavi 75 % glede na zahtevnost zadeve določenih točk. V obravnavani zadevi so torej predlagatelji upravičeni za prvi narok za glavno obravnavo do povračila 750 točk. 18. Nadalje je delno utemeljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlagateljem priznalo po 50 točk za vsako od vlog z dne 8. 11. 2021 in 24. 1. 2022. V vlogi z dne 8. 11. 2021 so predlagatelji skladno s pozivom sodišča prve stopnje navedli svoje EMŠO številke in predložili relevantne interne akte; v vlogi z dne 24. 1. 2022 pa so predlagatelji umaknili dokazni predlog z zaslišanjem dveh prič. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedeni vlogi predstavljata kratka dopisa, za katera predlagateljem skladno s 4. točko tarifne številke 39 Odvetniške tarife pripada 20 točk za vsakega od njiju.

19. Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo tudi glede odločitve o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in te znižalo za skupno 310 točk (za 250 točk za prvi narok in dvakrat za 30 točk za omenjeni kratki vlogi oziroma dopisa) in posledičnih 3,1 točke za materialne stroške ter na te točke še dodanih 30 % za zastopanje dodatnih treh strank, kar (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) skupaj znaša 244,22 EUR. Nasprotna udeleženka je tako sedaj dolžna povrniti predlagateljem stroške v znesku 6.751,37 EUR (peta alineja 358. člena ZPP).

20. V ostalem pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

21. Ker je nasprotna udeleženka s pritožbo uspela le v manjšem delu, je pritožbeno sodišče odločilo, da krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča, krijejo tudi predlagatelji sami svoje stroške pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Zgolj v zvezi s sklicevanjem nasprotne udeleženke na epidemijo je sodišče prve stopnje obrazložilo, da nasprotna udeleženka tudi sicer ni razpisala volitev niti med prvo in drugo razglasitvijo epidemije, med katerima je poteklo več kot štiri mesece, pač pa šele s sklepoma iz julija in avgusta 2021.