Jedro

Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica, saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavi in se prepoved odtujitve in obremenitve, ki je bila v zemljiško knjigo vpisana na podlagi sklepa tega sodišča P 832/2017 z dne 28. 12. 2017, ID omejitve ..., na nepremičnini ID znak parcela ... 957/21 do celote, razveljavi.

2. Tožnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postala sodba z dne 9. 2. 2022, skupaj s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 237/2022 z dne 6. 10. 2022, pravnomočna 6. 10. 2022 in izvršljiva 24. 11. 2022. Ker naj bi čas, za katerega je bila izdana začasna odredba, s katero je bilo toženki prepovedana odtujitev in obremenitev predmetnih nepremičnin, potekel, je sodišče skladno s prvim odstavkom 278. člena ZIZ postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja. Ta odločitev je zmotna, saj je tožnik zoper sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 237/2022 z dne 6. 10. 2022 v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje z dne 9. 2. 2022 vložil izredno pravno sredstvo (predlog za dopustitev revizije) zaradi pomembnega vprašanja, ali je možno dve (vzajemni) darilni pogodbi glede nepremičnin, sklenjenih med zakoncema, v primeru, da iz okoliščin izhaja, da je življenjska skupnost prenehala kljub formalno še sklenjeni zakonski zvezi, šteti za menjalo pogodbo. V predmetnem pravdnem postopku lahko pride do razveljavitve že navedenih sodb in vrnitve zadeve v novo odločanje, tožniku pa bi ob razpolaganju s predmetnimi nepremičninami s strani toženke lahko nastala nepopravljiva škoda. Obstaja pa tudi nevarnost, da bo tožniku uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Meni, da bi bilo potrebno prepoved odtujitve in obremenitve predmetnih nepremičnin ohraniti vse do končne odločitve Vrhovnega sodišča RS o izrednem pravnem sredstvu. Toženka namreč ima namen predmetne nepremičnine prodati, kar je izpovedala tekom zaslišanja v predmetni pravdni zadevi, to dejstvo pa lahko potrdita tudi priči, ki sta najemnika predmetne stanovanjske hiše. 3. Toženka v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam tožnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. V skladu z drugim odstavkom 23. člena Ustave RS lahko v zadevah sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Zakon o sodiščih (ZS) opredeljuje zakonitega sodnika in temeljna pravila za dodeljevanje zadev. V 17. členu določa, da podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev določa Sodni red. Sodni red1 v tretjem delu pod naslovom Sodna uprava ureja Letni razpored sodnikov (II. poglavje) in določa pravila o dodeljevanju zadev (III. poglavje).

7. Pritožbeno izpodbijan sklep je izdala okrožna sodnica A. A. kot vodja pravdnega oddelka. Pritožbeno sodišče je zaradi preizkusa, ali je bila spoštovana pravica do zakonitega sodnika, pridobilo poročilo sodišča prve stopnje. V pojasnilu z dne 4. 4. 2023 je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je bila v zadevi izdana pravnomočna sodba in da je bila v PUND vpisniku zadeva odčrtana. Zato je štelo, da gre za procesni sklep po pravnomočnosti zadeve in ga je skladno z ustaljeno prakso izdala vodja oddelka (sedaj je to določeno tudi v Letnem razporedu dela), ker sodnice, na katero je bil spis pisan, v času izdaje sklepa ni bilo več na oddelku.

8. Kot pojasnjeno že zgoraj, je pravica do zakonitega sodnika ustavna pravica, saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, zato sklicevanje sodišča prve stopnje na ustaljeno prakso sodišča prve stopnje ne zadošča. Za primer, da je potrebno opraviti procesno dejanje v zadevi, ki je bila že odčrtana kot rešena in po odhodu sodnika s pravdnega oddelka ni bila predodeljena drugemu sodniku, pa niti Sodni red niti Letni razpored dela sodnic in sodnikov na Okrožnem sodišču v Celju in njegovih organizacijskih enotah za leto 20222 ne določata, da takšno procesno dejanje opravi vodja pravdnega oddelka.

9. Ker v konkretnem primeru o zadevi ni odločal zakoniti sodnik, kar predstavlja zgoraj opredeljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka, je bilo potrebno pritožbi že iz tega uradoma upoštevnega razloga ugoditi, izpodbijan sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 87/16, 127/21. 2 Številka Su 1/2022 z dne 26. 10. 2022.