Jedro

Tožeča stranka je bila ustanovljena tako iz fizičnih kot tudi iz pravnih oseb in zato po določbi 2. alinee 1. odstavka 57. člena zakona o zadrugah ne more kot zadružni upravičenec sodelovati pri lastninskem preoblikovanju podjetij.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla zahtevek tožeče stranke, da kot zadružni upravičenec sodeluje pri lastninskem preoblikovanju podjetja, po določbah 57. člena zakona o zadrugah. Tožena stranka je v postopku namreč ugotovila, da je med ustanovitelji zadruge, ki je bila registrirana pri enoti temeljnega sodišča dne 11.8.1992 tudi podjetje ..., kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji 2. alinee 1. odstavka 57. člena zakona o zadrugah, da bi tožeča stranka kot zadružni upravičenec lahko sodelovala pri lastninskem preoblikovanju podjetja, ki je njen sestavni del. V tožbi tožeča stranka navaja, da je pravno stališče tožene stranke nevzdržno in brez pravne podlage. Tožeča stranka meni, da je z odločitvijo tožene stranke postavljena v neenakopraven položaj z ostalimi zadrugami, ki si tudi na njen račun lastijo pravico sodelovati v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja ... Povdarja, da zakon o zadrugah v 4. členu jasno določa, da so ustanovitelji zadruge lahko tako fizične kot pravne osebe in da je tako določbo zakona potrebno upoštevati v vseh postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona. Če se v zadrugo, med katere člani je tudi pravna oseba, včlanijo tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje kot jih v 2. alinei 1. odstavka 57. člena določa zakon za udeležbo v postopku lastninjenja, je takšna zadruga nedvomno upravičena do udeležbe v postopku lastninjenja pod enakimi pogoji, kot bivša zadružna organizacija. S takšno formulacijo je zakonodajalec očitno želel razbiti monopol prejšnjih zadrug, saj je bil monopol pogojen s političnimi razmerami, ki so leta nazaj onemogočala ustanavljanje novih zadrug, katerih organizacija bi bila v skladu z dejanskimi interesi in težnjami kmetov. Ne soglaša tudi z argumentacijo tožene stranke, da bi v primeru, če bi prišlo do lastninjenja podjetja ... s strani tožeče stranke, zavezano podjetje v istem postopku sodelovalo kot zavezanec in upravičenec hkrati. Meni, da tako stališče tožene stranke kaže samo na to, da pravni strokovnjaki tožene stranke nimajo znanja o načelih, pod katerimi se bodo v bodoče organizirale kapitalske družbe. Pa tudi v primeru, če bi sporna tolmačenja tožene stranke bila v skladu z zakonom o zadrugah, bi bila tožena stranka najprej dolžna opozoriti tožečo stranko, da svojo organiziranost uskladi z zahtevami tožene stranke in ji dati ustrezen rok, v katerem se je dolžna tako preoblikovati oziroma omogočiti, da pravna oseba, ki je njen član, izstopi iz njenega članstva. Zato predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep tožene stranke, pri čemer podrejeno še predlaga, da sodišče toženi stranki naloži, da v ponovljenem postopku tožeči stranki da naknadni rok, v katerem bo lahko pravna oseba, ki je njen član, izstopila iz njenega članstva in da nato zahtevo tožeče stranke obravnava po poteku tega roka enakopravno z istovrstnimi vlogami drugih zadružnih upravičencev.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi, navaja, da je bila tožeča stranka pravočasno opozorjena na neusklajenost svoje organiziranosti z določili zakona o zadrugah in zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 2. alineje 1. odstavka 57. člena zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 in 7/93 - ZZ) pod pogoji in na način, določenimi s tem zakonom, v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij oz. njihovih delov s seznama, ki je sestavni del tega zakona, sodelujejo kot zadružni upravičenci zadruge, ki jo ustanovijo oz. v katero se včlanijo fizične osebe, ki so od 1.1.1986 do 31.12.1990 neposredno ali po organizacijah poslovno sodelovale s podjetjem s seznama in niso članice organizacije iz prejšnje alineje, če ustanovitev zadruge priglasijo sodišču v 90 dneh. Ta zakonska določba je povsem jasna in iz lastninskega preoblikovanja izključuje zadruge, ki jih ustanovijo oz. v katere se vključijo poleg fizičnih oseb, ki so od 1.1.1986 do 31.12.1990 neposredno ali po organizacijah poslovno sodelovale s podjetjem seznama, tudi pravne osebe. Ker je iz listin v spisu razvidno, da je bila tožeča stranka ustanovljena tako iz fizičnih oseb kot tudi iz pravne osebe, je tožena stranka povsem pravilno in v skladu z določbo 2. alineje 1. odstavka 57. člena ugotovila, da tožeča stranka ne more kot zadružni upravičenec sodelovati pri lastninskem preoblikovanju podjetja ... in je zato pravilno in v skladu z določbo 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku njen zahtevek zavrgla.

Čeprav za odločitev v zadevi niti ni pomembno, sodišče še ugotavlja, da je neutemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka tožeče stranke ni pravočasno opozorila na dejstvo, da njena organiziranost ni v skladu z določbami zakona o zadrugah, če se želi vključiti v postopek lastninskega preoblikovanja podjetij oziroma njihovih delov iz seznama, ki je sestavni del zakona. Ker je bila vložitev zahtevkov za tiste, ki želijo uveljaviti pravico iz 57. člena zakona o zadrugah, po določbi 62. člena istega zakona, vezana na prekluzivni 90 dnevni rok, pa tožena stranka glede na dejstvo, da je tožeča stranka svoj zahtevek vložila tik pred potekom tega roka, niti ni imela nobene podlage, da bi tožečo stranko ponovno opozorila, naj svojo organiziranost uskladi z zakonskimi določbami. Zato očitek tožeče stranke tudi v tej smeri ni utemeljen.

Glede na to, da je izpodbijana odločba po presoji sodišča zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zveznih zakonov je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).