Jedro

Tožena stranka je pridobila podatke, ki izkazujejo, da je prosilec v deležu do ½ solastnik nepremičnine, po podatkih GURS vredne 47.782 EUR. Ker po navedenih podatkih, ki jim tožnika v tožbi ne oporekata, vrednost premoženja (brez upoštevanja drugega premoženja) presega v določbi 27. člena ZSVarPre določene višino premoženja (13.780,00 EUR), to pomeni, da obstoji razlog za nedodelitev oziroma neupravičenost do denarne socialne pomoči in posledično do BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, Bpp 762/2012 z dne 20. 4. 2012, zavrnila prošnjo A.A. in B.B. (v nadaljevanju prosilca) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Celju opr. št. In 141/2010, kot neutemeljeno. Odločitev je obrazložila s podatkom, da mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati pogoj iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tako minimalni dohodek od 1. januarja 2012 znaša 260,00 EUR, kot to določa Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), v povezavi z Zakonom o interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12), kar pomeni, da povprečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 520 EUR. Pojasnila je tudi pravno podlago za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja obeh prosilcev, to je 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 20., 21., 22., 23., 24., 25. in 27. člen ZSVarPre. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP, pa se v skladu s 27. členom ZSVarPre, v povezavi s 4. členom ZDIU12, BPP se ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se mora upoštevati in ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Ugotovila je, da sta prosilca zakonca. V postopku reševanja prošnje prosilcev je bilo vpogledano v spis zadeve opr. št. BPP 120/2012, iz katerega izhaja, da je prosilec v deležu do ½ lastnik nepremičnine s parc. št. *162 k.o. ..., ki po podatkih GURS predstavlja zemljišče s stanovanjsko stavbo v skupni vrednosti 47.787 EUR, zato znaša vrednost te nepremičnine, ki ustreza prosilčevemu solastnemu deležu 23.893,50 EUR, kar presega premoženjski kriterij za dodelitev BPP. Ob tej ugotovitvi organ ni presojal vrednosti ostalih nepremičnin v lasti prosilca in njegove žene, med katerimi je tudi zemljišče v izmeri 1.004 m² ter stanovanjska stavba evidentirana na naslovu ..., v kateri živi prosilec skupaj z ženo. Ker torej vrednost nepremičnin v lasti prosilcev presega vrednost določeno s 27. členom ZSVarPre, v povezavi s 4. členom ZDIU12, prosilca nista upravičena do BPP, ker presegata premoženjski cenzus.

Tožnika v tožbi navajata, da imata skupaj veliko stroškov, tudi stroškov, ki jih povzroča sin s partnerico. Želita, da se sin in njegova partnerica čim prej odselita od doma, saj je vse rešeno na Višjem sodišču. Sin s partnerico jima zelo nagaja in kljub temu, da sta premoženjsko dobro situirana, svojih stroškov ne poravnavata. Smiselno predlagata odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravnem spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in še dodaja: Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in 1. odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Ker so bile omenjene določbe ZSV na podlagi 4. točke prvega odstavka 78. člena ZSVarPre razveljavljene, se od uveljavitve tega zakona dalje, to je od 1. 1. 2012, pri ugotavljanju premoženja uporabljajo določbe tega zakona, tudi določba 27. člena, ki jo je pri ugotavljanju, ali tožnika izpolnjujeta subjektivni pogoj za dodelitev BPP, upoštevala tožena stranka. Pridobila je podatke, ki izkazujejo, da je prosilec v deležu do ½ solastnik nepremičnine na parc. št. *162 k.o.o. ... ter podatek GURS, da je slednja nepremičnina vredna 47.782 EUR. Ker po navedenih podatkih, ki jim tožnika v tožbi ne oporekata, vrednost premoženja (brez upoštevanja drugega premoženja) presega v določbi 27. člena ZSVarPre določene višino premoženja (13.780,00 EUR), to pomeni, da obstoji razlog za nedodelitev ali neupravičenost do denarne socialne pomoči. Tožnika zoper navedeno ugotovitev ne ugovarjata, menita pa, da bi jima morala biti BPP dodeljena iz drugih razlogov, ki jih deloma opisujeta v tožbi. Teh ugovorov sodišče v obravnavanem primeru, ko tožnika ugotovljeni višini premoženja niti ne oporekata, ne more upoštevati, saj je tožena stranka odločitev pravilno oprla na zakonske določbe ZSVarPre.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).