Jedro

Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožnik zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Zato je potrebno v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremeni tako, da se na novo glasi: "II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 133,81 EUR (namesto 269,19 EUR) v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila."

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 95,40 EUR v 8 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka ter da je dolžan toženki povrniti njene stroške v višini 269,19 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko navedenega sklepa se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je še vedno sporno, ali pripadnikom SV pripada 30 % ali 130 % dodatek. Vztrajanje tožnika pri tožbi je bilo očitno upravičeno, saj je tožena stranka naknadno dne 5. 3. 2018 posameznim pripadnikom ponovno izplačala 30 % dodatek, še vedno pa ni pravnomočno odločeno o tem, ali jim morda pripada celo 130 %. Zato ni razumljivo, kdaj naj bi nastopil tisti trenutek, ko naj bi bil tožnik dolžan umakniti tožbo, da ga ne bi zadele posledice po prvem odstavku 158. člena ZPP. Meni, da bi sodišče moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP, kar je bilo podlaga za odločitev v drugih istovrstnih zadevah. Tudi v zadevi Pdp 412/2018 je sodišče uporabilo pravilo o povrnitvi stroškov v sorazmerju z uspehom v pravdi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa ob sicer pravilno ugotovljenem dejanskem stanju deloma zmotno uporabilo materialno pravo pri odmeri stroškov postopka.

6. Pravilno je stališče tožnika, da bi moralo sodišče odmeriti stroške postopka po uspehu. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotnega stališča, da je tožnik tožbo umaknil prepozno, tožniku naložilo povrnitev vseh stroškov postopka tožene stranke. V obravnavani zadevi je dne 5. 12. 2017 sicer res prišlo do delne izpolnitve tožbenega zahtevka oziroma do nakazila dela vtoževanega zneska iz naslova plače za opravljene nadure, vendar pa je tožena stranka šele s pripravljalno vlogo z dne 4. 7. 2018 jasno opredelila, kaj je tožniku iz naslova nadur plačala. Zato ni mogoče šteti, da je tožnik tožbo umaknil prepozno. Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, namreč ni odločilen le datum (delne) izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik izvedel, kateri del terjatve mu je bil izplačan (zlasti če gre le za delna plačila s strani delodajalca, ne pa za izpolnitev celotne vtoževane terjatve). Tožnik je po vložitvi navedene vloge tožene stranke, ko je bil seznanjen, na kaj se nanaša plačilo tožene stranke, 5. 7. 2018 umaknil tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka).

7. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožnik zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Zato je potrebno v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.

8. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremenilo in stroške znižalo tako, da je tožnik toženi stranki dolžan povrniti stroške postopka v višini 133,81 EUR (namesto 269,19 EUR). Pri odmeri stroškov je pritožbeno sodišče poleg 154. in 158. člena ZPP upoštevalo tudi 155. člen ZPP ter določbe Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.). Stroške tožnika je pritožbeno sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku in upoštevaje OT ugotovilo, da tožniku po tar. št. 15/1 pripada 300 točk za vloženo tožbo, po tar. št. 19/4 50 točk za umik tožbe ter skladno z 11. členom OT 2 % za materialne stroške, kar skupaj znaša 357 točk, poleg tega pa mu pripada še 22 % DDV. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako tožniku priznalo 199,91 EUR. Toženi stranki je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške postopka v višini 269,92 EUR. Upoštevaje 28,97 % uspeh tožnika (vtoževal je znesek 2.439,00 EUR ter prejel plačilo v višini 706,77 EUR) in 71,03 % uspeh tožene stranke, je tožnik upravičen do 57,91 EUR, tožena stranka pa do 191,72 EUR stroškov postopka. Po medsebojnem pobotanju je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 133,81 EUR.

9. Tožnik je s pritožbo delno uspel, zato mu je tožena stranka skladno z drugim odstavkom 154. člena in drugim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka glede na doseženi uspeh. Tožnik je v pritožbi menil, da je upravičen do povrnitve vseh stroškov, kot izhaja iz predhodne obrazložitve oziroma spremenjenega sklepa sodišča prve stopnje pa je uspel s približno 50 %. Zato je v tem deležu upravičen tudi do pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče je upoštevaje OT tožniku priznalo naslednje pritožbene stroške: nagrado za pritožbo v višini 250 točk (tar. št. 15/4) ter 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) v višini 5 točk, skupaj torej 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako tožniku priznalo 117,05 EUR, z upoštevanjem 22 % DDV 142,80 EUR, ter stroške sodne takse za pritožbo v višini 48,00 EUR, kar skupaj znaša 190,80 EUR. Glede na pritožbeni uspeh je upravičen do zneska 95,40 EUR. Toženi stranki pritožbeno sodišče ni priznalo stroškov odgovora na pritožbo tožnika, saj ta za odločitev o pritožbi ni bil potreben, zato jih krije sama (prvi odstavek 155. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

10. S popravnim sklepom opr. št. Pdp 893/2018 z dne 16. 4. 2019 je bil popravljen izrek sklepa. S tem prepisom se nadomesti prejšnji prepis sklepa Pdp 893/2018 z dne 27. marca 2019 (tretji odstavek 328. člena ZPP).