Jedro

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik očitano storitev kršitev obveznosti iz delovnega razmerja storil, ker mu je tožena stranka omogočila zagovor in ker je na podlagi dejstva, da je opravljal delo vodje izmene, torej odgovorno delo, predhodno pa je že storil enako kršitev, presodila, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.

Dejstvo, da je tožena stranka v pisni obdolžitvi in v obvestilu sindikatu zapisala, da je zoper tožnika uveden disciplinski postopek, ni taka kršitev, ki bi povzročila nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 12. 2008, ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 25. 1. 2009, ampak se nadaljuje od 29. 4. 2009 dalje; da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na ustrezno delovno mesto, ga prijaviti v zavarovanja, mu za obdobje od 29. 4. 2009 do vrnitve na delo vpisati delovno dobo v delovno knjižico in mu za obdobje od 24. 12. 2008 do 26. 1. 2009 obračunati in izplačati razliko v plači, ki bi jo tožnik prejel, če bi delal pri toženi stranki, v višini 1.450,46 EUR bruto/1.011,81 EUR neto, za obdobje od 1. 2. 2009 do 28. 2. 2009 obračunati in izplačati razliko v plači, ki jo je tožnik prejel in ki bi jo prejel, če bi delal pri toženi stranki, v višini 1.530,69 EUR bruto/1.057,31 EUR neto, za obdobje od 1. 3. 2009 do 31. 3. 2009 obračunati in izplačati razliko v plači, ki jo je tožnik prejel in ki bi jo prejel, če bi delal pri toženi stranki, v višini 1.530,69 EUR bruto/1.057,31 EUR neto, za obdobje od 1. 4. 2009 do 28. 4. 2009 obračunati in izplačati razliko v plači, ki jo je tožnik prejel in ki bi jo prejel, če bi delal pri toženi stranki, v višini 958,96 EUR bruto/ 698,24 EUR neto ter za vse plačati predpisane prispevke in izplačati, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec, v 8 dneh pod izvršbo ter da mu je tožena stranka dolžna povrniti njegove stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Zoper navedeno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 2. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopek (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe) pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je bil postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku pri toženi stranki izpeljan v nasprotju z zakonom. Tožena stranka je dne 9. 12. 2008 pri svojih delavcih izvajala kontrolo prisotnosti alkohola v organizmu. Ta je pri tožniku pokazala, da je imel v času opravljanja dela na delovnem mestu v organizmu 1,29 promila alkohola na kilogram krvi, s čimer je kršil določila 7. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 9. 1999. Temu tožnik ne oporeka. Vendar je tožena stranka v pisni obdolžitvi navedla, da gre za hujšo kršitev pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je bil zoper tožnika uveden disciplinski postopek, pisna obdolžitev pa ni vsebovala opozorila, da obstaja tudi možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) disciplinski postopek in disciplinske sankcije ne smejo trajno spremeniti delovnopravnega položaja delavca. Tudi Pravilnik o ugotavljanju delovne sposobnosti na delu v 18. členu določa, da mora vodilni delavec delavca opozoriti na izpolnjevanje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru ponovne kršitve. Tožnik ni bil nikoli prej opozorjen na kakršnekoli nepravilnosti. Sodišče prve stopnje si je napačno razlagalo opravičilo tožene stranke, da je v pisni obrazložitvi in obvestilu sindikatu nepravilno zapisala, da gre za disciplinski postopek. Tožena stranka se je res sklicevala na 83. in 84. člen ZDR, ki se nanašata na odpoved pogodbe, vendar je iz postopka, ki ga je vodila, razvidno, da je zakonodajo prilagajala sebi v prid, saj je pomešala oba postopka, t.j. disciplinski postopek in postopek pred odpovedjo s strani delodajalca. Tožena stranka ni upoštevala 3. in 4. odstavka 83. člena ZDR, ki določata, da mora biti v pisnem vabilu naveden obrazložen razlog, zaradi katerega namerava delodajalec odpovedati pogodbo. Tožnik pa ni vedel nič in je bil tako s strani tožene stranke v zvezi s postopkom zaveden. Tožena stranka pa tožnika tudi ni jasno opozorila, da gre za zagovor pred izredno odpovedjo. Tako je bil tožnik prepričan, da gre za disciplinski postopek. Istočasna uporaba določil ZDR o disciplinskem postopku in disciplinski odgovornosti in izvedba pogojev za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi je v nasprotju s sistemom ločevanja teh dveh institutov v zakonu in hkrati tudi v nasprotju z določbo drugega odstavka 175. člena ZDR.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih tožena navaja v pritožbi. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP), pa odgovarja: Pritožnik ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je imel tožnik dne 9. 12. 2008, ko je tožena stranka izvajala kontrolo prisotnosti alkohola v organizmu, 1,29 promila alkohola na kilogram krvi in je s tem kršil določbo 7. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 9. 1999. Oporeka pa ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki pravilno izpeljan, saj napačen zapis v zvezi z disciplinskim postopkom ni takšna kršitev, ki bi imela za posledico nezakonitost izredne odpovedi.

Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi razlogov o tem, da je bil postopek pred izredno odpovedjo pravilen, oprlo na odločbe Vrhovnega sodišča RS. Iz sodbe v zadevi opr. št. VIII Ips 354/2006 z dne 24. 10. 2006 in sodbe opr. št. VIII Ips 267/2004 z dne 7. 12. 2004 izhaja, da postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni strogo formalen postopek z vsemi procesnimi zagotovili in roki in tudi ni nekakšen dokazni postopek. Zagovor delavca je njegova pravica, da se seznani in opredeli do očitanih kršitev in da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo. Bistvo pravice do zagovora je v tem, da se delavcu zagotovi možnost sodelovanja in vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tako je dolžnost delodajalca, da delavcu zagovor omogoči. Tožena stranka je tožniku zagovor omogočila in tožnik se ga je tudi udeležil. Iz zapisnika o zagovoru (A7) izhaja, da je tožnik ob podaji zagovora razumel vsebino pisne obdolžitve in je svoj zagovor tudi podal. Kot pravna podlaga za izdajo pisne obdolžitve (A1) tožniku sta bila navedena 83. in 177. člen ZDR, tožena stranka pa je o njej na podlagi 1. odstavka 84. člena ZDR obvestila tudi sindikat. Tožnika je v postopku zastopala pooblaščenka, ki jo je šteti za pravo veščo osebo. Iz pravne podlage, ki jo je tožena stranka v navedenih listinah navedla, se da jasno razbrati, da gre za postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in ne za disciplinski postopek, saj bi v tem primeru tožena stranka sindikat obvestila na podlagi 179. člena ZDR, delavec pa bi bil vabljen na zagovor le po 177. členu ZDR. Tako so pritožbene navedbe, da je postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonit, neutemeljene, saj je tožena stranka tožniku omogočila zagovor, na katerem je tožnik izkoristil svojo možnost, da se opredeli do očitane kršitve. Dejstvo, da je tožena stranka na obdolžitev in obvestilo sindikatu zapisala, da je zoper tožnika uveden disciplinski postopek, pa vsekakor ni takšna kršitev, kot meni tožnik v pritožbi, da bi bila zaradi tega izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tožnik je kršitev storil, čemur tudi sam ne oporeka. Prejel je pisno obdolžitev in omogočen mu je bil zagovor. Tožnik je bil že v letu 2005 pisno opozorjen zaradi iste kršitve – vinjenosti na delovnem mestu – na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ponovne kršitve. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu vodja izmene, kar je odgovorno delo. Zaradi kršitev v preteklosti in pomembnosti tožnikovega delovnega mesta je tožena stranka menila, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnikova vinjenost na delovnem mestu utemeljen odpovedni razlog, saj nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče in je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter posledično temu tudi reparacijski in reintegracijski zahtevek.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP odločilo, da krije stroške pritožbenega postopka sama.