Jedro

Družbenik je univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete zoper družbo, v stanju, v kakršnem je bil ob njenem prenehanju. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njega z novim izvršilnim sredstvom pa lahko ugovarja in dokaže, da v smislu odločbe ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni odgovorna za obveznosti družbe, da je terjatev prenehala po nastanku izvršilnega naslova, in da izvršba s predlaganim sredstvom ni dovoljena ali je omejena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v delu, v katerem je odločeno, da se izvršilni postopek zoper družbo prekine in se nadaljuje z novim dolžnikom I. P., potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi istega sodišča opr. št. Ig 1999/02768 z dne 14.4.1999, z dnem 12.5.2000 prekine in se nadaljuje zoper novega dolžnika I.P.. Zoper novega dolžnika je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov.

Zoper takšen sklep je I.P. vložil pritožbo in ugovor. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep razveljavi, ker ni naslednik družbe. Navaja, da ni podlage za prekinitev postopka, saj je pravna oseba prenehala s sklepom registrskega sodišča in bi moralo sodišče izvršbo ustaviti. V nobenem primeru izvršbe ni mogoče nadaljevati kar proti enemu od družbenikov. Družbeniki res odgovarjajo po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), vendar je treba odgovornost najprej ugotoviti. To pomeni, da mora upnik zoper njih pridobiti ustrezen izvršilni naslov. Sklicuje se še na sklep ustavnega sodišča, s katerim je le-to zadržalo izvrševanje 3. poglavja ZFPPod.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo pred odločitvijo ustavnega sodišča, da se med drugim začasno zadrži izvrševanje določb tretjega poglavja ZFPPod (Ur. l. RS, št. 54/99) in se do končne odločitve prekinejo vsi po teh določbah zoper družbenike izbrisanih družb začeti pravdni in izvršilni postopki. Medtem je ustavno sodišče z odločbo št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l. RS, št. 93/2002) že končno odločilo o ustavnosti spornih določb ZFPPod, zato ni več ovire za nadaljevanje izvršilnega postopka z družbenikom kot univerzalnim pravnim naslednikom izbrisane družbe.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) poleg določb 37. člena, ki izvršilnemu sodišču nalagajo, naj o prekinitvi postopka zaradi smrti stranke obvesti njegove dediče in nasprotno stranko, ne vsebuje posebnih določb o prekinitvi in nadaljevanju prekinjenega postopka, zato je na podlagi 15. člena tega zakona treba uporabiti določbe 205. in 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, po prekinitvi pa se na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodišče na predlog nasprotne stranke povabi, naj to storijo. Ustavno sodišče je sicer razveljavilo določbi četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod, kolikor se nanašata na družbenike, ki v smislu obrazložitve njegove odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe, vendar je rešitev vprašanja o odgovornosti družbenika odločilna za presojo utemeljenosti zahtevka oziroma v tej zadevi za presojo dopustnosti izvršbe, ni pa predmet preizkusa sklepa o nadaljevanju postopka z novo stranko. Sodišče druge stopnje opozarja na razlikovanje med nasledstvom v pravdi in procesnim položajem stranke ter odgovornostjo družbenika za obveznosti družbe na drugi strani. Družbenikovo nasledstvo v pravdi se presoja po izkazanih formalnih pogojih iz ZFPPod (spoštovanje enoletnega roka, izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti iz razlogov, ki jih določa zakon, z izpiskom iz sodnega registra izkazan status družbenika ob izbrisu družbe...) in je prepuščeno upnikovi izbiri, s tem pa njegovemu tveganju, da uveljavlja zahtevek oziroma predlaga izvršbo zoper stranko, ki ni pravi dolžnik. V primeru pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka je sodišče druge stopnje tako omejeno, da preizkusi, ali so prenehali razlogi za prekinitev postopka, ali gre za primer prenehanja družbe, ko po njej pride do nasledstva na pasivni strani (da torej ne gre za družbo, ki je prenehala s stečajem ali z redno likvidacijo, in da ni pretekel rok, v katerem je mogoče uveljavljati terjatev zoper njene družbenike) in ali je nasprotna stranka predlagala nadaljevanje postopka. V konkretnem primeru so podane vse predpostavke za nadaljevanje postopka, za pritožbo zoper del sklepa, s katerim je odločeno, da se postopek prekine, pa družbenik niti nima pravnega interesa, saj se sklep v tem delu ne nanaša nanj.

Glede na to, da so družbeniki univerzalni pravni nasledniki družbe in da odgovarjajo namesto in ne poleg družbe, za dopustnost izvršbe zoper njih ni potreben poseben izvršilni naslov, temveč morajo prevzeti postopek v stanju, v kakršnem je bil ob prenehanju družbe (tako so vezani tudi na učinke pravnomočnosti sklepa o izvršbi); seveda pa lahko vsak izmed njih ugovarja in dokaže, da v smislu razlogov navedene odločbe ustavnega sodišča ni odgovoren za obveznosti družbe in da izvršba zoper njega zato ni dovoljena, ter uveljavlja ugovorne razloge, ki se nanašajo na novo dovoljeno izvršilno sredstvo, ali razloge, ki se nanašajo na prenehanje terjatve in jih je mogoče uveljavljati tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpobijani sklep potrdilo v delu, v katerem se nanaša na prekinitev in nadaljevanje postopka z novim dolžnikom.

V delu, v katerem pa izpodbijani sklep pomeni nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in kolikor se nanaša na materialno podlago odgovornosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe, pa je za odločanje o ugovoru dolžnika pristojno sodišče prve stopnje (35. člen ZIZ-A, Ur. l. RS, št. 75/02). Le-to bo moralo pred odločitvijo o ugovoru dolžniku še omogočiti uveljavljanje ugovornih razlogov v smislu odločbe ustavnega sodišča, saj je bila ta izdana potem, ko je bil dolžniku izpodbijani sklep že vročen, upnici pa vročiti ugovor, če se izkaže za obrazloženega, v odgovor.