Jedro

Pravdni postopek ni sredstvo za presojo ravnanj sodišča in strank v izvršilnem postopku; v njem se ne more ukiniti ali razveljaviti ne izvršilnega predloga ne izvršilnega postopka, kar v resnici želi tožnica doseči s „tožbama“.

Iz vlog tožnice ni mogoče razbrati, kakšno pravno upravičenje in na podlagi česa zahteva od toženk. Po naravi stvari pravdnih postopkov sodišče nikoli ne vodi po uradni dolžnosti, pač pa le na podlagi tožbe, v kateri morajo biti podane navedbe o dejstvih in postavljen točno določen tožbeni zahtevek (prvi odstavek 180. člena ZPP). Tožnica pa tožb ni dovolj jasno specificirala, da bi zadostila tem zahtevam. Ker še tudi po pozivu sodišča tožb ni ustrezno popravila, da bi lahko nasprotni stranki podali odgovor in bi ju sodišče lahko obravnavalo v kontradiktornem postopku, je bilo treba tožbi zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo tožničini tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe in neveljavnosti pogodbe ter zaradi ugotovitve ničnosti izvršilnega predloga.

2. V laični pritožbi tožnica navaja, da S. ni več upnik v tem postopku, ker je terjatev prodala B., zato mora sodišče opraviti izbris vpisane izvršbe v zemljiški knjigi in izdati sklep, da je terjatev ukinjena. S. je 1. 12. 2014 zahtevala isto izvršbo, kar je v nasprotju s 338. in 339. členom ZPP. Z dovoljeno izvršbo sodišče posega v njeno ustavno pravico do doma. Nadaljevanje iste izvršbe je v nasprotju z vso veljavno zakonodajo. S. je B. prodala terjatev, ko ni več obstajala, ker nadaljevanje končane izvršbe ni več dovoljeno. B. ni banka in ni dajalec kreditov, niti ni delniška družba in ne more biti prevzemnik kredita – terjatve. Ker je sodišče dovolilo prevzem v postopkih, ki se vlečejo od leta 1994, je nastala zloraba procesnih pravic. Postopek izvršbe bi moralo sodišče končati že 21. 11. 2012 in po uradni dolžnosti opraviti vse izbrise vpisov v zemljiško knjigo. Da mora tožnik navajati in izpisati sodbo v taki meri, da jo sodišče prepiše, so nesmiselne in nedopustne navedbe. Ker so bili vsi ugovori in vse pritožbe zavrnjene ali zavržene, so ji vzete vse pridobljene pravice. Utemeljeno je zahtevala od sodišča razveljavitev izvršilnih predlogov in izbris vpisov izvršb. Sodišče ni odločalo na podlagi vloženih dokazov in skladno z veljavno zakonodajo, odloča le v dobrobit upnika. Gre za pristransko, enostransko odločanje, s katerim jo je sodišče pahnilo na rob preživetja. Dokazano je, da je v težkem socialnem položaju, sodišče pa ne sprejme nobene listine za pošteno in pravično odločanje. Od sodišča bi se pričakovalo, da sproži postopek zoper B., ker zavaja stranke in sodišče, zato zahteva, da po uradni dolžnosti razveljavi dovolitev izvršbe, vložene 30. 11. 2018 za B. in opravi izbris vpisa hipoteke. Vedno znova ji sodišče nalaga vse dokazno breme, čeprav je po ZIZ dokazno breme naloženo upniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica je na sodišče poslala dve vlogi, poimenovani tožba, obe s podobno vsebino, in sicer zoper družbo B., d. o. o. tožbo za nedopustnost izvršbe in neveljavnost pogodbe št. 2/2018-1 z dne 3. 10. 2018, zoper S. d. d. pa tožbo za ugotovitev ničnosti izvršilnega predloga. V vlogah niso bili postavljeni tožbeni zahtevki, iz nejasnih navedb pa se da razbrati, da nasprotuje odločitvam sodišča v izvršilnih postopkih, ki že veliko let tečejo zoper njo, in pogodbi, na podlagi katere je terjatev, ki jo je zoper njo imela S., prešla na B. Zavzema se za „ukinitev nepravilnosti“, ki so po njenem mnenju v izdanih odločbah, za ukinitev postopkov prodaje nepremičnine in izbris vpisov pri prodajani nepremičnini v zemljiški knjigi, ugotovitev ničnosti izvršilnega predloga z dne 1. 12. 2014, razveljavitev potrdila o izvršljivosti, ukinitev izvršilnega predloga z dne 28. 12. 1994, izpodbija znesek terjatve 3.041,23 EUR po sklepu P 13/2021 z dne 31. 5. 2021, itd. Sodišče prve stopnje je zadevi združilo v skupno obravnavanje in tožnico pozvalo, naj tožbi dopolni. V pozivnem sklepu je tožnico jasno in konkretizirano poučilo, kaj mora tožba skladno s 180. členom ZPP vsebovati, da jo sploh lahko vsebinsko obravnava, seznanilo jo je tudi z možnostjo zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

5. Tožnica je na pozivni sklep v postavljenem roku sicer odgovorila, vendar je tudi v tej vlogi le ponavlja navedbe in zahteve, kakršne je nanizala že v obeh „tožbah“. Tudi v tej vlogi ni postavila točno določenih tožbenih zahtevkov, niti ni tako strukturirano navedla dejstev, da bi iz njih izhajala dejstva, na katerih utemeljuje svoje zahteve, ki so v bistvenem uperjene zoper sodišče. 6. Pravdni postopek ni sredstvo za presojo ravnanj sodišča in strank v izvršilnem postopku; v njem se ne more ukiniti ali razveljaviti ne izvršilnega predloga ne izvršilnega postopka, kar v resnici želi tožnica doseči s „tožbama“. Hoče namreč, da se izvršilne zadeve vrnejo v nov postopek odločanja in se odloči, da so vloženi predlogi za izvršbo nedovoljeni (ker so bili postopki že pravnomočno končani) in da se odpravi nepravilnosti pri odločanju v zadevah In 00/2013 in In 01/2014, ki so se po njenem zgodile. Presoja pravilnosti ravnanja sodišča v izvršilnem postopku je mogoča le v okviru vloženih pravnih sredstev v konkretnem izvršilnem postopku. Naloga sodišča v pravdnem postopku pa je, da na podlagi navedb nasprotujočih si strank odloči o sporu skladno z zakonodajo. Da lahko to stori, mora omogočiti, da se stranki izjasnita o svojih zahtevkih in ugovorih ter da svoje trditve tudi dokažeta v kontradiktornem postopku. To je mogoče le, če je s tožbo zahtevano pravno varstvo dovolj jasno opredeljeno, da je toženi stranki omogočeno, da se o zahtevkih izjasni. Le tako lahko tožena stranka udejanji pravico do izjave v postopku. Iz vlog tožnice pa ni mogoče razbrati kakšno pravno upravičenje in na podlagi česa zahteva od toženk. Po naravi stvari pravdnih postopkov sodišče nikoli ne vodi po uradni dolžnosti, pač pa le na podlagi tožbe, v kateri morajo biti podane navedbe o dejstvih in postavljen točno določen tožbeni zahtevek (prvi odstavek 180. člena ZPP). Tožnica pa tožb ni dovolj jasno specificirala, da bi zadostila tem zahtevam. Ker še tudi po pozivu sodišča tožb ni ustrezno popravila, da bi lahko nasprotni stranki podali odgovor in bi ju sodišče lahko obravnavalo v kontradiktornem postopku, je bilo treba tožbi zavreči (četrti odstavek 108. člena ZPP).

7. Po obrazloženem je izpodbijana odločitev materialno pravno pravilna, utemeljena je s pravilnimi razlogi, pritožbene trditve pa neutemeljene. Višje sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Izreka o stroških pritožbenega postopka ni, ker tožnica stroškov ni določno priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).