Jedro

Če ZST-1 ali taksa tarifa ne določa drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1). Drugi odstavek 5. člena ZST-1 pa določa, da je (razen v zakonsko določenih primerih) treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona. Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi (1. odstavek 6. člena ZST-1). Če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu (3. odstavek 6. člena ZST-1).

Tožnik je sodno takso za tožbo plačal v roku in na račun ter sklic, ki so določeni v plačilnem nalogu, torej pravočasno in pravilno, zato ni bilo podlage za ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 34. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.) postopek ustavilo, ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana niti v roku, določenem v plačilnem nalogu.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da tožnik sodne takse za tožbo po vložitvi tožbe ni plačal, zato ga je s plačilnim nalogom, ki mu je bil vročen dne 24. 10. 2012 pozvalo, da v roku 15 dni od prejema naloga plača sodno takso za tožbo v višini 41,00 EUR. Ker tožnik v roku, določenem v plačilnem nalogu, sodne takse ni plačal, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice v primeru neplačila, je štelo tožbo za umaknjeno.

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo in v njej navaja, da je po prejetem plačilnem nalogu sodno takso plačal 29. 10. 2012, torej pred rokom, ki ga je določilo sodišče. Kot potrdilo prilaga plačilni nalog UPN. Navaja, da je pri plačilu navedel številko zadeve (sklepa), za katero se plačuje sodna taksa, prav tako pa referenčno številko, kakor je bilo določeno v plačilnem nalogu. Edini problem, zaradi katerega je verjetno prišlo do zmede je, da je bila taksa plačana iz računa druge osebe. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 1. odstavka 366. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

V obravnavanem primeru je sporno, ali so podani pogoji za ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse za tožbo, na podlagi 3. odstavka 105.a člena ZPP v zvezi s 4. odstavkom 34. člena ZST-1. Če ZST-1 ali taksa tarifa ne določa drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1). Drugi odstavek 5. člena ZST-1 pa določa, da je (razen v zakonsko določenih primerih) treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona. Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi (1. odstavek 6. člena ZST-1). Če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu (3. odstavek 6. člena ZST-1).

Iz sodnega spisa te zadeve izhaja, da tožnik ob vložitvi tožbe ni plačal predpisane sodne takse. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 1. odstavka 34. člena ZST-1 dne 24. 10. 2012 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, v katerem je navedlo podračun sodišča, številka 01100-8450086454, referenca 11 50148-7110006-11477 ter opravilno številko zadeve I Pd 1477/2012, za katero se plačuje sodna taksa ter zahtevani znesek. Tožniku je bil navedeni nalog vročen dne 25. 10. 2012. Iz plačilnega naloga UPN, ki ga je tožnik priložil k pritožbi, izhaja, da je plačnik računa A.A. dne 29. 10. 2012, torej v roku določenem v plačilnem nalogu, opravil plačilo zahtevanega zneska na številko računa in s sklicem, navedeni v plačilnem nalogu.

Ker iz plačilnega naloga UPN izhaja, da je tožnik sodno takso za tožbo plačal v roku in na račun ter sklic, ki so določeni v plačilnem nalogu z dne 24. 10. 2012, torej pravočasno in pravilno, je po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi neplačila takse štelo tožbo za umaknjeno in ustavilo postopek, nepravilna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek v zvezi s tožbo.