Jedro

Sicer drži pritožbena navedba, da sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, a sodišče tako ravna praviloma. Na pravdo lahko napoti tudi drugega udeleženca. Pri tem upošteva interes strank za ureditev pravnega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom nepravdni postopek prekinilo in predlagateljico A.M. napotilo na pravdo, da s tožbo proti nasprotnemu udeležencu uveljavlja zahtevek, da v skupno premoženje spada prizidek k stanovanjski hiši stoječi na parc. št. 20. S, parc. št. 386/1 in parc. št. 383, vse k.o. O. in premičnine v obsegu navedene v vlogi z dne 24.4.2009 in da njen delež na skupnem premoženju znaša ½. Določilo je, da je predlagateljica dolžna vložiti tožbo v roku 30-tih dni in o tem obvestiti nepravdno sodišče. Če tožba v določenem roku ne bo vložena, pa bo sodišče nepravdni postopek nadaljevalo in ne bo upoštevalo predlagateljičinega zahtevka.

Zoper sklep in sicer tisti del, ki se nanaša na napotitev na pravdo glede skupnih premičnin (delno 2. točka izreka sklepa), se je iz razloga napačne uporabe materialnega prava, podrejeno pa iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožila predlagateljica. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da ima večji interes za ureditev pravnega razmerja predlagateljica in jo je zato napotilo na pravdo. Pravilno bi moralo sodišče uporabiti določilo 2. odst. 9. čl. ZNP in upoštevati pravilo manj verjetne pravice in glede premičnin napoti na pravdo nasprotnega udeleženca. Predlagateljica je premičnine natančno opredelila, odgovor nasprotnega udeleženca pa je bil pavšalen. Izvenzakonska skupnost med strankama ni sporna. Nasprotni udeleženec se delitvi premoženja upira iz nagajivosti. Ugotovitev sodišča, da je pravica nasprotnega udeleženca na premičninah manj verjetna, je pravilna. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v napadenem delu razveljavi in glede premičnin na pravdo napoti nasprotnega udeleženca.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema odločitev in obrazložitev prvega sodišča in jo v izogib ponavljanju povzema kot svojo. Glede na pritožbene trditve pa je dodati, da sicer drži pritožbena navedba, da sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno (9. čl. ZNP), a sodišče tako ravna praviloma. Na pravdo lahko napoti tudi drugega udeleženca. Pri tem upošteva interes strank za ureditev pravnega razmerja. Nasprotni udeleženec po navedbah predlagateljice poseduje premičnine, za katere trdi, da sta jih pridobila v času trajanja izvenzakonske skupnosti. Nasprotno pa nasprotni udeleženec v svojih vlogah trdi, da so te premičnine njegove in da v času trajanja zveze nista nič ustvarila. Po povedanem je očitno, da nasprotni udeleženec nima prav nobenega interesa, da bi vložil tožbo na ugotovitev, da premičnine niso le njegova last. Prvo sodišče je po povedanem utemeljeno napotilo na pravdo, tudi glede premičnega premoženja, le predlagateljico. Ker prvo sodišče ni storilo nepravilnosti na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.