Jedro

Sklep o oprostitvi učinkuje šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje.

Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks za pravne osebe je relevantno trenutno in celotno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje, ne pa domneven vpliv poslovanja tretjih subjektov na poslovanje in prihodke taksnega zavezanca v prihodnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnikov z dne 3. 5. 2019 za oprostitev plačila sodne takse.

2. Zoper odločitev v celoti se pritožujeta tožnika, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni in drugega tožnika do nadaljnjega oprosti plačila sodne takse oziroma da tožeči stranki odloži plačilo sodne takse še za obdobje enega leta oziroma da se sodna taksa plača šele po koncu tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razloga preglednosti podaja pritožbeno sodišče na začetku povzetek procesnih dejanj, ki so bila v tej zadevi izvedena v zvezi s plačilom sodne takse za tožbo. V predmetnem postopku sta tožbo vložila dva tožnika. Prvi tožnik je pravna oseba, ki jo zastopa zakoniti zastopnik, ki hkrati tudi sam osebno nastopa kot drugi tožnik v tem postopku. Glede na podatke v spisu je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 4. 12. 2018 (r. 10) odmerilo sodno takso za tožbo v višini 6.525,00 EUR. Plačilni nalog je sodišče prve stopnje vročalo le prvemu tožniku, ki je zoper plačilni nalog ugovarjal (r. 15), sodišče prve stopnje je njegov ugovor zavrnilo (r. 16), kar je potrdilo tudi višje sodišče (r. 24). Po pozivu sodišča prve stopnje na plačilo sodne takse je prvi tožnik podal predlog za oprostitev plačila sodne takse (r. 28). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 4. 2019 (r. 34) predlog prvega tožnika za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, vendar mu je hkrati omogočilo odlog plačila sodne takse za obdobje 12 mesecev od izdaje tega sklepa oziroma do pravnomočnosti končne odločbe v tem postopku, v kolikor bo to dejstvo nastopilo prej. Sklep je bil vročen prvemu tožniku, skupaj z novim plačilnim nalogom z dne 30. 4. 2016 (vročitev na l. 70). Prvi tožnik je zoper nov plačilni nalog ugovarjal (r. 38) in sodišče je plačilni nalog z dne 30. 4. 2019 razveljavilo (sklep r. 39), saj je bil izdan preuranjeno. Ob vseh teh okoliščinah je nato sodišče prve stopnje z dopisom z dne 28. 5. 2019 (r. 40) na plačilo sodne takse pozvalo tudi drugega tožnika, ki je sodno takso dolžan plačati solidarno s prvim tožnikom1 in zanj izdalo nov plačilni nalog z dne 3. 6. 2019 (l. 76 - 77). Zoper ta plačilni nalog je drugi tožnik ugovarjal (r. 43), sodišče prve stopnje pa je ugovor zavrnilo (r. 44). Drugi tožnik je zoper sklep vložil pritožbo (r. 46), ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno (r. 47), odločitev pa je bila potrjena s strani Višjega sodišča v Ljubljani s sklepom I Cpg 45/2020 z dne 11. 2. 2020 (r. 51). Sklep višjega sodišča je bil drugemu tožniku vročen dne 26. 2. 2020. S tem je postal plačilni nalog z dne 3. 6. 2019, ki je bil izdan drugemu tožniku, pravnomočen in izvršljiv. Sodišče prve stopnje je drugega tožnika ponovno pozvalo na plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 3. 6. 2019 (r. 53). Nato sta tožnika dne 5. 6. 2020 vložila (ponovni) predlog za oprostitev plačila sodne takse (r. 55), ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožnika v predlogu ne navajata spremenjenih okoliščin od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu, ki bi predstavljale dejansko podlago novemu predlogu in bi lahko narekovale drugačno odločitev od že pravnomočno razsojene.

6. Glede na zgoraj opisana dejanja v zvezi s plačilom sodne takse v tem postopku pritožbeno sodišče ugotavlja, da o predlogu drugega tožnika za oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku še ni bilo nikoli odločano, saj je drugi tožnik predlog za oprostitev plačila sodnih taks prvič podal šele z vlogo z dne 5. 6. 2020. Zato je presoja sodišča prve stopnje o zavrženju predloga drugega tožnika zato, ker v svojem predlogu ni izkazal obstoja spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale drugačno odločitev, napačna. Vendar pa je po presoji pritožbenega sodišča končna odločitev sodišča prve stopnje kljub temu pravilna iz drugih razlogov.

7. Iz prvega odstavka 34. člena ZST-1 izhaja, da če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana in izkazana v skladu s 6. členom tega zakona, sodišče, razen v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena, izroči ali pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog, naj v 15 dneh plača dolžno takso. Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor (prvi odstavek 34.a člena ZST-1) in če sodišče ugovoru ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1). Na navedeno je bil drugi tožnik opozorjen v okviru pravnega pouka, ki je naveden na plačilnem nalogu (r. 41). V pravnem pouku je navedena prav citirana zakonska določba, saj da bo, če bo vložen ugovor in sodišče ugovoru zoper ta plačilni nalog ali pritožbi zoper sklep o ugovoru ne bo ugodilo, začel teči rok za plačilo naslednji dan po vročitvi sklepa. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 45/2020 z dne 11. 2. 2020 (r. 51), s katerim je bilo pravnomočno odločeno o zavrnitvi ugovora drugega tožnika, je bil drugemu tožniku vročen (kot že navedeno) dne 26. 2. 2020, predlog za oprostitev pa je drugi tožnik vložil šele dne 13. 6. 2020, kar je po poteku 15-dnevnega, novega roka za plačilo sodne takse.2 Sklep o oprostitvi učinkuje namreč šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1). Ob povedanem je drugi tožnik predlog za oprostitev plačila sodne takse, v delu, ki se nanaša nanj, na sodišče vložil po poteku roka, torej prepozno. Njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks je torej (ne glede na dopis sodišča z dne 3. 3. 2020) prepozen, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki ga je zavrglo, pravilna iz tega razloga.

8. Tudi v zvezi z izpodbijano odločitvijo, ki se nanaša na prvega tožnika, pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da okoliščine, na katere se tožnika sklicujeta v zvezi s predlogom za oprostitev sodnih taks v delu, v katerem se nanaša na prvega tožnika, pri odločanju o oprostitvi sodnih taks niso pravno relevantne, s tem pa tudi niso izkazane relevantne spremenjene okoliščine, ki bi narekovale drugačno odločitev od tiste, ki je že pravnomočna na podlagi sklepa z dne 8. 4. 2019 (r. 34). Tožnika namreč zatrjujeta upad poslovanja tretjih oseb in tožencev iz razloga epidemije, kar bo posledično posredno in v prihodnosti vplivalo na finančno stanje oziroma možnost prejemkov tožnikov. Pri odločanju o oprostitvi sodnih taks za pravne osebe pa je relevantno trenutno in celotno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1), ne pa domneven vpliv poslovanja tretjih subjektov na poslovanje in prihodke taksnega zavezanca v prihodnosti.

9. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožnikov, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), potem ko je sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri tem je pritožbeno sodišče odgovorilo zgolj na navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. V primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Toženca, ki sta skupaj vložila tožbo, sta torej glede plačila sodne takse za tožbo solidarna dolžnika. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) v prvem odstavku 395. člena določa, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. 2 Drugemu tožniku je rok za vložitev predloga za oprostitev sodnih taks iztekel na dan 12. 3. 2020. Dne 12. 3. 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija. Na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih z dne 13. 3. 2020 so se zaradi nastanka izrednega dogodka tj. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - koronavirusa, z dnem 16. 3. 2020 pričeli izvajati posebni ukrepi, ki so določali, da v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo. Kot ugotovljeno, je rok za vložitev predloga za oprostitev sodnih taks drugemu tožniku iztekel že pred začetkom izvajanja posebnih ukrepov, zato le-ti na njegov pravni položaj nimajo vpliva.