Jedro

Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je mogoče upoštevati tudi specifične večje stroške predlagatelja (in njegove družine) npr. zaradi zdravljenja v tujini, vendar le, če je to nujno, ker v Sloveniji ni na voljo ustreznega zdravljenja.

Med premoženje predlagatelja sodi tudi nepremično premoženje, saj ima tržno vrednost.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se delno ugodi in se predlagatelju dovoli obročno plačilo sodne takse, in sicer je dolžan sodno takso v višini 1.267,20 EUR plačati v 12 zaporednih mesečnih obrokih po 105,60 EUR.

Prvi obrok zapade v plačilo v 15 dneh po prejemu sklepa sodišča druge stopnje, naslednji pa vsakega 15. dne v naslednjih enajstih mesecih.

V primeru neplačila posameznega obroka sodne takse, ga bo sodišče prisilno izterjalo.“

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Pritožuje se predlagatelj zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče je ugotovilo le, da je prejemnik pokojnine v višini 1.240,00 EUR, ne ugotavlja pa koliko preživnine plačuje nekdanji ženi ter kolikšni so stroški zdravljenja v Nemčiji. Že iz tega razloga je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaključek, da ni ogroženo njegovo preživljanje, pa preuranjen. Zaključek, da preživljanje ni ogroženo, ker je lastnik osebnega vozila, stanovanjske hiše, kmetijskih in stavbnih zemljišč, je zmoten. Ni namreč lastnik kmetijskih in stavbnih zemljišč temveč solastnik, s solastniškim deležem pa si nima kaj pomagati, saj ga nihče ne želi kupiti. Zato je prisiljen v predmetni postopek delitve, za katerega pa nima denarja. Kršen mu je dostop do sodišča. Solastniških deležev, ki so predmet delitve, ni mogoče šteti kot premoženje zaradi katerega preživljanje pritožnika ni ogroženo. S 500,00 EUR, kolikor mu jih ostane, ne more prihraniti za plačilo sodne takse v višini 1.188,00 EUR.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je določeno, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila zaradi plačila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V drugem odstavku 11. člena ZST-1 je določeno, da sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Skladno s četrtim odstavkom tega člena mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.

5. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za predlagano oprostitev plačila sodne takse. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je predlagatelj lastnik kmetijskih in stavbnih zemljišč, saj je (zgolj) njihov solastnik do ½. Vendar pa tudi ob upoštevanju, da gre za solastništvo, pritožbeno sodišče, glede na neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da predlagatelj prejema pokojnino v višini 1.240,00 EUR in da je lastnik stanovanjske hiše in osebnega vozila, ocenjuje, da kljub izkazani preživninski obveznosti do nekdanje žene v višini 486,61 EUR mesečno, predlagateljeva sredstva, s katerimi se preživlja, ne bodo občutno zmanjšana zaradi plačila sodne takse. Ni se moč strinjati s pritožbo, da sodišče ne bi smelo upoštevati okoliščine, da je predlagatelj solastnik nepremičnin. Dejstvo namreč je, da gre za premoženje, ki vsekakor ima neko vrednost in je tudi zastavljivo. Če bi sprejeli pritožnikovo razlogovanje, bi to pomenilo, da vedno, ko bi predlagatelj imel premoženje, ki ga nihče ne želi kupiti, le-to ne bi bila upoštevna okoliščina pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, pa čeprav bi bila njegova vrednost velika. To po presoji pritožbenega sodišča ni sprejemljivo. Da gre v konkretnem primeru za premoženje večje vrednosti kaže že samo število teh nepremičnin (gre za več kot 50 nepremičnin). Pritožbeno sodišče tudi ne najde podlage za pritožnikovo stališče, da ni mogoče upoštevati solastniških deležev na nepremičninah, ki so predmet delitve.

6. Sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse pravilno ni upoštevalo, da se predlagatelj hodi zdravit v Nemčijo, s čimer naj bi imel visoke stroške. Sodišče mora sicer upoštevati tudi specifične večje stroške preživljanja predlagatelja in njegove družine. Ker pa predlagatelj ni zatrjeval, da je zdravljenje v tujini nujno, ker v Sloveniji ni na voljo ustreznega zdravljenja, ni moč šteti, da so njegovi stroški preživljanja povišani zaradi zdravljenja v tujini.

7. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse. Ob dejstvu, da predlagatelju po plačilu preživninske obveznosti mesečno ostane 753,39 EUR, ostalega njegovega premoženja pa ni mogoče hitro unovčiti, in ker znaša taksna obveznost 1.267,20 EUR, bi bila namreč s takojšnim plačilom sodne takse v celotnem znesku predlagateljeva sredstva, s katerimi se preživlja, občutno zmanjšana. Pritožbeno sodišče je dovolilo plačilo sodne takse v 12 mesečnih obrokih po 105,60 EUR. Takšen mesečni znesek je predlagatelj ob upoštevanju zgoraj naštetih okoliščin po presoji pritožbenega sodišča sposoben plačevati ne da bi ogrozil svoje preživljanje.

8. Pritožbi je zato pritožbeno sodišče delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).