Jedro

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa, s katerim je dolžnikoma izreklo denarno kazen zaradi neizpolnitve obveznosti iz začasne odredbe, ni navedlo, kdaj je potekel tridnevni rok za odstranitev zapornice, določen v 1. točki izreka začasne odredbe, in kdaj je potekel naknadni rok iz 2. točke izreka sklepa o začasni odredbi.

Izpodbijani sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Na to procesno kršitev pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikoma izreklo denarno kazen v višini 500.000,00 SIT za vsakega in jima za plačilo te kazni določilo rok 30 dni.

Proti sklepu sta se pritožila dolžnika. V pritožbi navajata, da sta proti sklepu o začasni odredbi ugovarjala, a sodišče o njunem ugovoru še ni odločilo. Na naroku pa je I. S. povedal, da sta toženca potem, ko jima je bil vročen sklep o začasni odredbi, po vsej verjetnosti fiksno zapornico odstranila, da zapornica ni odstranjena, a je odprta, tako da je možen prehod mimo in da je imel prost dostop do svoje parcele okoli 15. avgusta. Iz navedenega sledi, da sta imela upnika do vložitve predloga za izvršitev začasne odredbe že enajst dni prost dostop do svoje parcele in je bil torej predlog že ob vložitvi neutemeljen. Da gre v resnici za šikaniranje dolžnikov s strani upnikov, dokazuje tudi dejstvo, da je S. na istem naroku tudi povedal, da jima doslej ni nastala nobena škoda. Poleg tega je višina denarne kazni pretirana in dokazuje zlonamernost upnikov, ki mu je znano slabo finančno stanje dolžnikov.

Na pritožbo dolžnikov sta upnika odgovorila, da zapornica ni bila odstranjena niti ob prvem opozorilu dne 15. avgusta niti 26. avgusta

2004. Upnika nikdar ne vesta, kakšna bo situacija, ko se bosta odpravila do svoje nepremičnine. Odstranitev zapornic pomeni le začasno varstvo pravice upnikov do posesti na poti in je potrebna iz razloga, ker jo dolžnika po svoji volji zapirata in zabijata z žeblji ter s tem onemogočata dostop upnikoma. Pritožnika celo sama v pritožbi navajata, da ovira na cesti ni bila odstranjena. Upnik oporeka tudi pritožbenim očitkom dolžnikov, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Upnika sta naknadno angažirala tudi detektiva in iz njegovega poročila izhaja, da dolžnika še vedno motita upnika pri mirnem izvrševanju lastninske pravice.

Pritožba je utemeljena.

Skladno z 2. odstavkom 250. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžosti pazilo tudi na bistvene kršitve določb postopka, naštete v 2. odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Dolžnika v pritožbi obrazloženo napadata le na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje in trdita, da v konkretnem primeru niso bili podani pogoji za izrek denarne kazni, ker imata upnika vse od

15. avgusta 2004 prost dostop do svojih parcel. V pritožbi uvodoma navajata, da se pritožujeta tudi zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, vendar pa v pritožbi ne pojasnita, zakaj menita, da je predmetna procesna kršitev storjena. Ker pa sodišče druge stopnje na to kršitev pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in

15. členom ZIZ), je v okviru tega preizkusa samo ugotavljalo, ali ta in morebiti še druga procesna kršitev, na katero mora paziti samo, obstoji ali ne. Ugotovilo je, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

Po sklepu o začasni odredbi z dne 4.8.2004, opr. št. P 87/2004-6, sta nameč dolžnika dolžna takoj, najkasneje pa v roku 3 dni odstraniti zapornico na parc. št. 165/1 k.o. Črna, s katero se upnikoma onemogoča dostop do njunih zemljišč parc. št. 164/1 in 165/3, obe k.o. Črna. V 2. točki izreka sklepa je tudi določeno, da bo vsakemu dolžniku v primeru, da ne bosta ravnala skladno z začasno odredbo, izrečena denarna kazen v znesku 500.000,00 SIT, če tudi v naknadnem roku ne bosta upoštevala zahteve sodišča, da odstranita zapornico.

Denarna kazen, zagrožena dolžnikoma s sklepom o začasni odredbi, se torej izreče, če dolžnika niti v tridnevnem roku, ki začne teči od vročitve sklepa o začasni odredbi dolžnikoma, niti v naknadnem roku, ki ga mora glede na 2. točko sklepa o začasni odredbi dolžnikoma določiti sodišče preden izda sklep o izreku denarne kazni, ne odstranita zapornice na svoji parceli. Za izrek denarne kazni dolžnikoma mora biti torej v sklepu, s katerim je dolžnikoma izrečena denarna kazen, ugotovljeno, kdaj je iztekel tridnevni rok za izpolnitev obveznosti po začasni odredbi (1. točka izreka sklepa o začasni odredbi), kdaj je iztekel naknadni rok za izpolnitev obveznosti in če sta ta dva roka iztekla, mora biti v sklepu tudi ugotovljeno, da dolžnika tudi po poteku teh rokov nista odstranila zapornice na njuni parceli.

V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navaja, da sta mu upnika dne 26.8.2004 sporočila, da začasna odredba ni bila realizirana in da sta v spis predložila tudi fotografije, iz katerih je po ugotovitvi sodišča dostop do parcel dolžnikov onemogočen. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo, kdaj je potekel tridnevni rok za odstranitev zapornice in kdaj je potekel naknadni rok. To pomeni, da v sklepu manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, kar ima za posledico, da sklepa ni mogoče preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, na katero skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in

15. členom ZIZ pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.

Zaradi opisane procesne kršitve je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Skladno s sprejeto odločitvijo je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških strank pridržalo za končno odločbo (3. odstavek

165. člena ZPP).