Jedro

Interes RS, da se oseba sprejme v državljanstvo RS z naturalizacijo po 13. čl. ZDS, ugotovi vlada RS, ki svoje ugotovitve ni dolžna posebej razlagati; prav tako tega ni dolžan razlagati upravni organ, ki prošnji ne ugodi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožničini prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS). V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je Vlada Republike Slovenije z mnenjem z dne 11.9.1995 ugotovila, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnice v državljanstvo Republike Slovenije. Ker niso izpolnjeni pogoji iz 13. člena ZDS, tožena stranka prošnji ni ugodila.

Tožnica s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke in navaja, da so njeni starši in brat državljani Republike Slovenije in živijo v Sloveniji. Mlajša hčerka je rojena v Sloveniji. Hčerki govorita slovenski jezik. Diplomirala je na elektrotehnični fakulteti, smer elektronika. Zaposlena je bila pri holdingu "..." kot projektant programske opreme za hotelske informacijske sisteme.

Podjetje je šlo leta 1991 v stečaj in od tedaj je prijavljena na biroju za zaposlovanje. Mož je pomorščak in je zaposlen pri švicarski kompaniji "..." iz ... Dopuste in počitnice preživlja v Sloveniji in govori slovenski jezik. Čuti se Slovenka (njena mati je Slovenka) in zato se čudi, da je bila njena prošnja neugodno rešena. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Določba 13. člena ZDS (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94), na katero je tožnica oprla svojo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije določa, da z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki je že stara 18 let, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in podobnih razlogov. Ta določba omogoča sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav tujec ne izpolnjuje nobenega pogoja iz 10. člena ZDS, torej gre za izredno naturalizacijo, ki je upravičena zaradi koristi, ki jih bo država s sprejemom tujca pridobila na katerem od pomembnih področij, ali pa je taka naturalizacija upravičena zaradi nacionalnega interesa ali zaradi podobnega razloga. Obstoj navedenih razlogov predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije na podlagi mnenja pristojnega resornega organa (2. odstavek 13. člena). Kot navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi, to pa potrjujejo tudi spisni podatki, je Vlada dne 11.9.1995 sprejela mnenje, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnice v državljanstvo Republike Slovenije. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba, ki se sklicuje na navedeno ugotovitev vlade, dovolj obrazložena, saj vladi interesa države v takem primeru ni treba posebej razlagati.

Ker sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost odločbe, in sicer ali je bil postopek izveden v skladu z zakonom in ali je mnenje izdal pristojni organ, ti pogoji pa so izpolnjeni, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94) smiselno uporabilo kot republiški predpis.