Jedro

Pritožnik je v dopolnitvi izvedenskega mnenja zgolj (ponovno) zapisal, od kod je črpal podatke za svoje zaključke, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja dopolnitve izvedenskega mnenja v smislu 51. člena Pravilnika. Ne gre namreč za odgovore na nova strokovna vprašanja, ki bi izvedencu nalagala ponovni študij spisa, nove meritve in zaključke, temveč zgolj tehnično pojasnilo, na podlagi česa je prišel do svojih ugotovitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog izvedenca za plačilo nagrade in stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 23. 10. 2017. 2. Zoper ta sklep se pritožuje izvedenec, ki navaja da je bilo že prvo izvedensko mnenje ustrezno in primerno obrazloženo, tako glede vira kot glede postopka. Povzame pripombe tožene stranke na izvedensko mnenje ter ponovi svoj vsebinski sklep iz dopolnilnega izvedenskega mnenja. Zaključek sodišča, da zavrne plačilo nagrade, je zato neustrezen.

3. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ki ga je navedlo v 2. točki obrazložitve sklepa, in sicer 249. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki daje izvedencu pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo, in 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik), ki daje podlago za odmero višine nagrade, kadar sodišče od izvedenca zahteva odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče v konkretnem postopku še ni terjalo.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je skrbno in ustrezno obrazložena. Pritožnik v pritožbi ni navedel nobenega razloga, ki bi kazal na to, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna. V pritožbi so navedeni zgolj povzetki odločitve sodišča, že izdelanega izvedenskega mnenja in pripomb tožene stranke na to izvedensko mnenje ter sklep dopolnilnega izvedenskega mnenja. Izvedencu v dopolnitvi izvedenskega mnenja ni bilo treba ponovno študirati spisa (za kar si je med drugim zaračunal nagrado), saj je ta sestavljena iz v izvedenskem mnenju že zapisanih (in dobesedno prepisanih) zaključkov (primerjava strani 5 izvedenskega mnenja in obrazložitve dopolnilnega mnenja). Pritožnik je v dopolnitvi izvedenskega mnenja tako zgolj (ponovno) zapisal, od kod je črpal podatke za svoje zaključke, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja dopolnitve izvedenskega mnenja v smislu 51. člena Pravilnika. Ne gre namreč za odgovore na nova strokovna vprašanja, ki bi izvedencu nalagala ponovni študij spisa, nove meritve in zaključke, temveč zgolj tehnično pojasnilo, na podlagi česa je prišel do svojih ugotovitev. Odločitev prvostopenjskega sodišča je tudi skladna s sodno prakso (VSL Sklep II Cp 1779/2017, VSL sklep I Cp 195/2017 – že navedena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa – in VSL Sklep I Cp 2768/2017).

7. Zaradi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).