Jedro

Trditveno in dokazno breme, da je predlagatelj zahtevane podatke že prejel ter da ne obstoji zavrnitveni razlog, je na družbi, na katero je informacijska zahteva naslovljena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo predlagatelja za posredovanje informacij.

2. Zoper takšno odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil predlagatelj. Višjemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi njegovi zahtevi oziroma podrejeno, da ga razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Nasprotnemu udeležencu je bila pritožba vročena, vendar nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz navedb predlagatelja (družbenika) izhaja, da je 12. 1. 2016 in 26. 5. 2016 na nasprotnega udeleženca (družbo) naslovil zahtevo za posredovanje informacij, katero je nasprotni udeleženec zavrnil (to odločitev je potrdila tudi skupščina). Predlagatelj je zato skladno z določbo 513. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) zahteval od sodišča, da s sodno odločbo dovoli, da se mu dajo zahtevane informacije, vendar je tudi sodišče prve stopnje njegovo zahtevo zavrnilo.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev (med drugim) utemeljilo z argumentom, da je nasprotni udeleženec predlagatelju že posredoval potrebne in želene informacije, saj je nasprotni udeleženec dne 2. 8. 2016 odgovoril na zahtevo predlagatelja z dne 25. 7. 2016, odgovoru pa je tudi priložil določene listine, sedaj v prilogi B4-B6. Po oceni višjega sodišča pritožnik utemeljeno opozarja, da so te ugotovitve sodišča prve stopnje protispisne. Iz priloženih listin namreč izhaja, da je zahtevo za posredovanje informacij z dne 25. 7. 2016 podal drug družbenik nasprotnega udeleženca, to je L. d. o. o. (B2), in ne predlagatelj. Prav tako je v nasprotju s priloženimi listinami ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlagatelj prejel dopis nasprotnega udeleženca z dne 2. 8. 2016, saj iz povratnice (B3) izhaja, da ga je prejela odvetniška družba P. Drži sicer, da je omenjena odvetniška družba pooblaščenka predlagatelja, vendar je hkrati tudi pooblaščenka družbe L. d. o. o. Iz odgovora nasprotnega udeleženca z dne 2. 8. 2016 (B3) pa izhaja, da se le-ta nanaša na zahtevo družbe L. d. o. o. Pomeni, da je ta dopis (odgovor) odvetniška družba prejela v vlogi pooblaščenke L. d. o. o. Posledično sodišče prve stopnje ni pravilno sklepalo, da mu je na ta način nasprotni predlagatelj posredoval zahtevane informacije ter listine v prilogah B4-B6. Pri tem pritožnik utemeljeno opozarja, da se te informacije tudi sicer ne nanašajo na podatke, do katerih želi priti predlagatelj (primerjaj vsebino predloga z vsebino odgovora z dne 2. 8. 2016).

7. Nadalje je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da se med udeležencema vodi pravda opr. št. I Pg 199/2015 in da je bilo tudi s tem, ko so bile predlagatelju v okviru navedenega pravdnega postopka posredovane določene listine (seznam podpisnikov pogodbe o medsebojnih razmerjih, podatki o deležih po ležiščih, seznam podpisnikov predpogodb in prodajnih pogodb ter seznam parcel, ki so predmet kupoprodajnih pogodb), vsaj delno zadoščeno njegovemu upravičenju do pridobitve informacij in vpogleda.

Kot pravilno opozarja pritožnik, tega zaključka sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč ne izhaja, katerim od taksativno zahtevanih informacij naj bi nasprotni udeleženec s predložitvijo zgoraj navedenih listin 'vsaj delno' zadostil. Glede na to, da sodišče prve stopnje sámo zapiše, da se omenjena pravda nanaša na ničnost predpogodbe in pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij (kar samo po sebi nima zveze s postavljenimi vprašanji iz zahteve predlagatelja) to tudi ni na prvi pogled očitno.

8. Nadalje je sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da ima predlagatelj vse vpoglede v poslovanje, poslovne odločitve, poslovne načrte in dokumentacijo nasprotnega udeleženca preko članstva v nadzornem svetu nasprotnega udeleženca, konkretno preko V. K. in F. G., oziroma je preko omenjenih oseb udeležen na skupščinah nasprotnega udeleženca in je tudi na ta način seznanjen z vsem dogajanjem v družbi. Sodišče prve stopnje je ob tem pravilno zapisalo, da navedeno ni razlog, da se družbeniku odreče pravice, ki mu jih dajeta 512. in 513. člen ZGD-1. Vendar je nato v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa udeležbo predlagatelja na skupščinah nasprotnega udeleženca (nepravilno) uporabilo kot argument, da je nasprotni udeleženec svojo dolžnost posredovanja podatkov in listin že izpolnil. 9. Končno je sodišče prve stopnje še zapisalo, da je predlagatelj listine prejel tudi v obravnavanem nepravdnem postopku, s tem, ko mu je sodišče „vročilo odgovor nasprotnega udeleženca z vsemi prilogami, pa se do navedb nasprotnega udeleženca in posredovanih dokazil ni niti opredelil, kar vse po oceni sodišča dodatno kaže na to, da predlagatelj z vsemi informacijami in listinami, katere (ponovno) zahteva v tem sodnem postopku, že razpolaga“. Takšno sklepanje sodišča prve stopnje je pavšalno (sodišče tudi na tem mestu ne pojasni katere listine, ki jih je priložil nasprotni udeleženec, naj bi služile kot odgovor na zahtevane informacije, še manj, na katero od zahtevanih informacij je bilo s tem dejansko odgovorjeno) in ni pravilno (opustitev odgovora na odgovor nasprotnega udeleženca ne more pomeniti priznanja, da z listinami in informacija že razpolaga, še zlasti, ker je predlagatelj izrecno zatrjeval ravno nasprotno).

10. Po pojasnjenem se po oceni višjega sodišča izkaže, da zaključka sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec (že) izpolnil svojo dolžnost posredovanja podatkov in listin, ni mogoče preizkusiti, kar ustreza absolutno bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poleg tega so razlogi mestoma nejasni, saj sodišče prve stopnje v enih delih obrazložitve zapiše, da je nasprotni udeleženec predlagatelju posredoval zahtevane podatke in listine, v drugih delih (npr. v 10. in v zadnjem stavku 14. točke obrazložitve) pa navede, da je nasprotni udeleženec zavrnil posredovanje (pisnih) informacij. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

11. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje dopolni razloge svoje odločitve tako, da bo mogoče za vsak zahtevani podatek preizkusiti ali ga je predlagatelj dejansko že prejel. V kolikor takšen zaključek ne bo mogoč in se bodo torej za resnične izkazale navedbe predlagatelja, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga, naj upošteva, da je zahtevo predlagatelja mogoče zavrniti le, če bo ocenilo, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1. Trditveno in dokazno breme, da je predlagatelj zahtevane podatke že prejel ter da ne obstoji zavrnitveni razlog, je na družbi, na katero je informacijska zahteva naslovljena.

12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člen ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).