Jedro

Dolžnik, ki nima nobenega premoženja, prav tako pa tudi ne prejema dohodkov, ki bi spadali v stečajno maso, pri čemer ne predlaga odpusta obveznosti, dejansko nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj s tem ne bo dosežen nobeden od namenov postopka osebnega stečaja (ne vsaj delno poplačilo dolgov ne odpust obveznosti). Drugačen, širši, pa je pravni interes predlagatelja – upnika, ki se domneva in mu ga ni treba posebej izkazovati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka, in sicer je navedlo, da upnik nima pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da mu pravnega interesa ni treba izkazovati, prav tako mu ni treba izkazovati obstoja dolžnikovega premoženja. Izkazal je vse potrebne predpostavke. Tudi sicer pa ima pravni interes zaradi zadržanja absolutnega roka zastaranja. Le dolžnik lahko vloži predlog za odpust obveznosti, upnik pa bo v primeru odpusta obveznosti lahko dolg odpisal. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, v njem pa je navedel potrebne predpostavke iz 4. in 5. odstavka 232. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Pri tem se upnikov pravni interes domneva in mu ga ni treba posebej izkazovati, sploh ne v tej fazi postopka, ko predlog niti še ni bil vročen dolžniku. V predlogu za začetek postopka osebnega stečaja je upnik tudi pojasnil, da je poskusil z davčno izvršbo, ki pa ni bila uspešna. Višje sodišče se sicer strinja s tem, da zelo verjetno upniki ne bodo poplačani v postopku osebnega stečaja, ko niti upnik ni bil uspešen z davčno izvršbo. To pa še ne pomeni, da upravitelj ne bo našel premoženja, obstaja pa tudi možnost izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ki je zunaj stečajnega postopka ni mogoče uveljaviti. Prav tako upnik tudi ne more kar tako odpisati dolgov, zato ima prav, ko navaja, da bo to lahko storil šele v primeru odpusta obveznosti.

5. Pri tem je potrebno razlikovati položaj, ko je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja upnik, od položaja, ko je predlagatelj dolžnik. Dolžnik je namreč tisti, ki najbolje ve, ali ima kaj premoženja in ali obstajajo kakšne možnosti za oblikovanje stečajne mase, tudi iz presežka dohodkov, ki spadajo v stečajno maso, poleg tega pa je dolžnik tudi edini upravičeni predlagatelj odpusta obveznosti (1. odstavek 398. člena ZFPPIPP). Dolžnik, ki nima nobenega premoženja, prav tako pa tudi ne prejema dohodkov, ki bi spadali v stečajno maso, pri čemer pa ne predlaga odpusta obveznosti, dejansko nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj s tem ne bo dosežen nobeden od namenov postopka osebnega stečaja (ne vsaj delno poplačilo dolgov ne odpust obveznosti). Drugačen, širši, pa je pravni interes predlagatelja – upnika, ki se domneva, upnik pa tudi v svojem predlogu ni navedel kakega razloga, iz katerega bi bilo pomanjkanje tega interesa razvidno. Ko upnik navede vse, kar mora predlog vsebovati, je tak predlog treba obravnavati in po ugotovitvi, da je založen začetni predujem (2. točka 2. odstavka 232. člena ZFPPIPP), ravnati po 235. členu in nadaljnjih ZFPPIPP, ne da bi bilo upniku treba izkazati še poseben oziroma dodaten pravni interes.

6. Glede na navedeno je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1 odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo poskrbeti za založitev začetnega predujma in nato ravnati po 235. členu ZFPPIPP in nadaljnjih določbah ZFPPIPP.