Jedro

V zvezi z gradnjo na tujem svetu se prometna vrednost zemljišča ocenjuje glede na njegovo dejansko namembnost v času prehoda v uporabo graditelja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora tožnikom povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 48.540,00 SIT v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožeča stranka kot toženka po nasprotni tožbi nasprotnim tožnikom plačati 2.576.371,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.12.1995 dalje do plačila in jim povrniti 411.442,50 SIT pravdnih stroškov z enakimi obrestmi od izdaje te sodbe dalje. Zavrnilo je še obrestni zahtevek za obdobje od 1.12. do 12.12.1995, nasprotno tožbo pa v presežku, to je glede izstavitve listine, zavrglo. Prisojeni znesek predstavlja prometno vrednost štirih parcel v k.o., katerih zemljiškoknjižni lastniki so nasprotni tožniki, toženka pa je na njih zgradila svoje poslovne objekte.

Proti sodbi se iz vseh treh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka po nasprotni tožbi in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Obenem navaja, da posredno izpodbija še sklep o določitvi izvedenca, ker naj bi z njim prvo sodišče prejudiciralo uporabo predpisov kot kriterij za določanje odškodnine.

Zatrjuje, da je pravni prednici tožnikov obravnavana zemljišča plačala, vendar tega ne more izkazati. Sicer pa v zelo obsežnih pritožbenih navedbah poudarja predvsem to, da gre za kmetijska in ne stavbna zemljišča, kar dokazuje z analizo prej veljavnih predpisov o stavbnih zemljiščih in razlastitvi. Meni torej, da bi sodišče moralo upoštevati cenitev, kakršno je izvedenec podal kot za kmetijska zemljišča, to je v višini 518.799,60 SIT, kolikor je tudi pripravljena plačati. Pri tem opozarja, da je v sodbi celo že navedeno, da gre nasprotnim tožnikom pravica do plačila prometne vrednosti nepremičnine v stanju pred gradnjo, v višini po razmerah na dan sojenja. Pred prevzemom pa je bilo obravnavano zemljišče travnik brez navedbe bonitetnega razreda. Cenitvi vseh štirih parcel kot stavbnega zemljišča je prvo sodišče slepo sledilo, ne da bi dokaz ocenilo in ne da bi izvedenca vabilo na glavno obravnavo. Toženka mu tako ni mogla postavljati dodatnih vprašanj, kar pomeni kršitev pravil postopka. Zmotno pa sodišče tudi sklepa, da toženka ni imela pripomb na sam izračun, saj je povedala, da se je izvedenec spustil v pravno presojo o vrsti zemljišča, pri čemer je vztrajala, da gre za kmetijsko zemljišče. Prav v tem pa je bistvo glede izračuna, ali je vrednost 2.576.371,20 SIT ali pa 518.799,60 SIT.

Tožniki so na pritožbo odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sklepa o določitvi izvedenca (čl. 251 ZPP/77) tudi "posredno" ni mogoče izpodbijati glede na izrecno določilo 262. člena ZPP, da zoper tak sklep ni pritožbe. Zmotna pa je tudi pritožbena trditev, da je prvo sodišče štelo, da stranki nista imeli pripomb na mnenje izvedenca. Iz izpodbijane sodbe namreč jasno sledi, da sodišče prve stopnje ugotavlja, da stranki le na sam izračun vrednosti nista imeli pripomb, kar je v skladu s podatki v spisu. O bistveni graji, ki jo poudarja pritožba, da se je namreč izvedenec spustil na pravno področje, pa je v sodbi izrecno navedeno, da je utemeljena in je nato sodišče presojo o vrsti oz. kategoriji obravnavanega zemljišča izpeljalo samo in jo je po prepričanju pritožbenega sodišča tudi povsem pravilno agrumentiralo. Zadevne prvostopenjske razloge, po katerih torej vsekakor gre za stavbno zemljišče, sodišče druge stopnje sprejema in jih povzema, da jih ne bi ponavljalo. Odločilno v tej zvezi je namreč nedvomno le dejstvo, da je nasprotna toženka sporno zemljišče potrebovala za zidavo in ga je tudi dejansko pozidala, in sicer legalno, kar pa ne bi bilo možno, če za stavbno zemljišče ne bi šlo. Sklicevanje na formalno označeno kulturo - travnik, torej ne ustreza v času prevzema zemljišč obstoječemu dejanskemu stanju, ki je podlaga za ugotavljanje njihove prometne vrednosti v smislu določil 24. in 25. člena Zakona o temljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Kot poleg tega pravilno poudarja že prvo sodišče, je v cenitvi ustrezno upoštevana cena za komunalno neopremljeno zemljišče, glede na to, da je zemljišče na svoje stroške stavbno uredila nasprotna toženka sama.

Po povedanem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (čl. 368 ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega odgovora temelji na določilu 1. odst. 166. člena ZPP.