Jedro

V skladu z določbo četrtega odstavka 259. člena OZ se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da proti tožeči stranki nima učinka odsvojitev v I. točki izreka navedenih štirih vozil in da je tožena stranka A. A. d. o. o. dolžna dovoliti tožeči stranki izvršbo na teh vozilih za izterjavo terjatve (tožeče stranke do dolžnika B. B. d. o. o.), ki znaša 3.649,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2013 do plačila in za pravdne stroške (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 1.094,80 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka). V ostalem delu je zaradi umika tožbe postopek ustavilo (III. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo in sklep opr. številka VIII Pg 3316/2013 z dne 19. 1. 2015 pritožila. Navedla je, da je pripravljena prevzeti obveznosti dolžnika B. B. d. o. o. do Ministrstva za finance, davčna uprava RS, Davčni urad Ljubljana in ponovila, da je upniku ponujala, da se takoj vpiše kot hipotekarni upnik na nepremičnino - parcelo številka 1/2 k. o. X, na kar pa ni pristal. V pritožbi je še navedla, da je pripravljena tožeči stranki plačati preostanek dolga v višini 3.649,94 EUR, ne pa pravdnih stroškov.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, da jo višje sodišče zavrne in toženi stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba sodišča prve stopnje temelji na določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj. Toženec je, v smislu določbe drugega odstavka 259. člena OZ, tretji, kateremu je dolžnik B. B. d. o. o. odsvojil svoja vozila. V skladu z določbo četrtega odstavka 259. člena OZ se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec del dolga že poravnal, ne pa še celotnega dolga. Iz sodbe ne izhaja, da tožena stranka ne poplačuje dolgov B. B. d. o. o., niti da se ne trudi, da bi poplačala vse upnike te družbe. Neutemeljeni pa so očitki tožene stranke, da bi te okoliščine sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri odločitvi o tožbenem zahtevku. Kar je za ta spor pomembno, je pravilno ugotovljeno dejstvo, da toženec še ni izpolnil v celoti obveznosti do tožeče stranke. Izpolnil jo je le delno, kar tudi sam priznava v pritožbi, zato se ne more izogniti izpodbijanju v smislu določbe 260. člena OZ.

6. Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava. Neutemeljeno pa pritožnik naslavlja očitke tudi na državno pravobranilko, ker naj sodišča ne bi obveščala o plačilih. Ravno nasprotno, tožeča stranka je zaradi plačil, ki jih je prejela zaradi poplačila njene terjatve do B. B. d. o. o., tožbo umaknila za 15.906,00 EUR in glede tistih vozil, ki jih je tožena stranka med postopkom zaradi poplačila prodala. Izjavam o delnih umikih tožbe tožena stranka ni nasprotovala. Zato je sodišče prve stopnje s sklepom (III. točka izreka) za umaknjeni del tožbe pravilno ustavilo postopek (tretji odstavek 188. člena ZPP). Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

7. Tudi pritožba zoper sodbo ni utemeljena. Kot je razbrati iz pritožbe, se pritožnik predvsem ne strinja z odločitvijo v delu, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti in pravdnih stroškov. Tožeča stranka je upravičena do plačila zamudnih obresti v skladu z določbo prvega odstavka 378. člena OZ, po kateri dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti in sicer od zamude dalje do plačila. Toženec ni prerekal trditev tožeče stranke, da je bil dolžnik v zamudi s plačilom, zato se neutemeljeno upira odločitvi, da se je tožeča stranka upravičena poplačati tudi za zamudne obresti.

8. Tudi predlog, da naj njegovo obveznost iz naslova stroškov postopka v znesku 1.094,80 EUR krije Okrožno sodišče v Ljubljani, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno odločitev o tem, da je toženec dolžan povrniti tožeči stranki njene stroške pravdnega postopka, oprlo na določbe ZPP, ki upoštevajo pravilo uspeha v pravdi. Odločitev o tem je tudi natančno obrazložilo v 17. točki obrazložitve, zato dodatno pojasnjevanje ni potrebno.

9. S tem se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo ter sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

10. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločilo na seji. Odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi, zato je zaključilo, da med postopkom na drugi stopnji, v zvezi z njim, stroški nagrade tožene stranke za postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Zato je o pritožbenih stroških odločilo tako kot izhaja iz II. točke izreka.