Jedro

ZPKri ne določa statusa svojca pokojnega bivšega političnega zapornika, pač pa status političnega zapornika, status po vojni pobite osebe in status svojca po vojni pobite osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 - popr. in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo proti sklepu tožene stranke z dne 16.5.2000. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka pod točko E zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje statusa svojca pokojnega bivšega političnega zapornika, očeta M.R., za čas odvzema prostosti od 28.10.1947 do 4.11.1948. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je pravna podlaga za odločanje v sporni zadevi Zakon o popravi krivic (ZPKri, Uradni list RS, št. 59/96), ki v 1. odstavku 2. člena določa status bivšega političnega zapornika, v 2. in 3. odstavku tega člena status po vojni pobite osebe ter v 4. odstavku določa svojca po vojni pobite osebe. Po slednji določbi so to osebe, ki so po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju upravičene do družinske pokojnine po teh osebah. Kot je razvidno iz sklepa tožene stranke, je le-ta pod točko A tožnikovemu očetu, pokojnemu M.R., priznala status po vojni pobite osebe (2. odstavek 2. člena ZPKri), pod točko B je tožniku priznala status svojca po vojni pobite osebe (4. odstavek 2. člena ZPKri) ter nadalje je pod točkama C in D tožniku in njegovemu pokojnemu očetu priznala določene pravice. Pod točko E izreka, ki je predmet tega upravnega spora, pa je odločila, da se zavrne tožnikova zahteva za priznanje statusa svojca pokojnega bivšega političnega zapornika po pokojnem očetu M.R. za čas odvzema prostosti od 28.10.1947 do 4.11.1948. Glede na to, da tožnik izpodbija le nepriznanje statusa svojca pokojnega bivšega političnega zapornika (E. točka izreka), je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka takšno zahtevo, ki je bila že nepravilno navedena na uradnem prijavnem obrazcu pri upravnem organu, sicer utemeljeno zavrnila, ni pa njene zavrnitve pravilno razlogovala. Iz navedenih določb ZPKri namreč izhaja, da je mogoče po tem zakonu priznati le tri statuse, to je status nekdanjega političnega zapornika, status po vojni pobite osebe in status svojca po vojni pobite osebe, ne pa tudi statusa svojca pokojnega nekdanjega političnega zapornika, kar je predmet tega upravnega spora.

V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožnik ponavlja vse tožbene navedbe in še dodaja: Koliko let bo moral še čakati na ugodno rešitev svoje zadeve. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi in odpravi izpodbijani sklep v zavrnilnem delu (E. točka izreka) in v tem delu zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno citiralo pravno podlago za odločanje v sporni zadevi, to je določbe 1., 2., 3. in 4. odstavka 2. člena in 4. odstavka 10. člena ZPKri. Statusa svojca pokojnega bivšega političnega zapornika ta zakon sploh ne določa. Tožniku so bile vse pravice, ki jih je po tem zakonu sploh mogoče uveljavljati, dejansko že priznane pod navedenimi točkami izreka izpodbijanega sklepa (A., B., C. in D.), ki so postale že pravnomočne. Zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrnilo.

V pritožbi zoper izpodbijano sodbo pa tožnik ne navaja nobene nove okoliščine ali dejstva, zaradi katerih bi pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano sodbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.