Jedro

Časa obveznega služenja vojaškega roka ni mogoče upoštevati pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1, ki za priznanje pravice določa 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, saj za to obdobje niso bili plačani prispevki. Tožniku, ki je je dopolnil starost 65 let in 14 let ter 1 mesec in 1 dan zavarovalne dobe, tako ni mogoče upoštevati služenja vojaškega roka, zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženca z dne 4. 10. 2010 in z dne 27. 5. 2011 ter se mu prizna pravica do starostne pokojnine.

Zoper zavrnilo sodbo se pravočasno pritožuje pritožnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno, da se izpodbijana sodba spremeni ter se tožbenemu zahtevku tožnika ugodi. Meni, da tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje starostne pokojnine, to je sorazmernega dela, glede na starost tožnika, glede na njegovo delovno dobo in zavarovalno dobo, pri tem pa je potrebno upoštevati dobo prestanega vojaškega roka v JLA v trajanju 18 mesecev, ki se všteje v zavarovalno tako, da ta skupaj presega 15 let. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 27. 5. 2011, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Območne enote ... z dne 4. 10. 2010, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Citirana odločba toženke je bila izdana na podlagi ugotovitve, da ima zavarovanec dopolnjenih 14 let, 1 mesec in 1 dan slovenske pokojninske dobe in ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami).

Tožnik se sicer pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, pri tem pa ne pove, v čem je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila postopka in v čem je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Med strankama ni sporno, da ima tožnik v Sloveniji dopolnjenih 14 let, 1 mesec in 1 dan pokojninske dobe in da je dopolnil 65 let starosti. S strani tožnika je sporno le, ali je pri ugotavljanju pogojev za priznanje vtoževane pravice do starostne pokojnine potrebno upoštevati tudi čas služenja vojaškega roka, v obsegu 18-ih mesecev, kot dodane dobe, v skladu s prvim odstavkom 193. člena ZPIZ-1 kot zavarovalno dobo. Tožnik pri tujem nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini nima zavarovalne dobe.

Pravna podlaga za rešitev zadeve je Sporazum o socialni varnosti, sklenjen med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008 – 10/2008), ki je pričel veljati 1. 7. 2008, ki v prvem odstavku 20. člena določa, da se zavarovalni dobi po zakonodaji obeh držav pogodbenic seštevata. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba določa zakonodaja pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo. V skladu s 36. členom ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe, pri starosti 63 let, če je je dopolnil 20 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 65 let, če je izpolnil 15 let zavarovalne dobe. Tožnik je dopolnil 14 let, 1 mesec in 1 dan slovenske zavarovalne dobe, dopolnil pa je starost 65 let in tako ne izpolnjuje pogoja določenega v tretjem odstavku 36. člena ZPIZ-1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi tožniku pravilno obrazložilo, da je mogoče upoštevati čas obveznega služenja vojaškega roka pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz prvega ali drugega odstavka 36. člena ZPIZ-1, ne pa tudi iz tretjega odstavka, ki za priznanje pravice do starostne pokojnine, ob dopolnjeni starosti 65 let, izrecno predpisuje minimalnih 15 let zavarovalne dobe. Za zavarovalno dobo pa se v skladu z 8. členom ZPIZ-1 šteje obdobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno ali prostovoljno in invalidsko zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Za obdobje služenja vojaškega roka tožnik ni plačal prispevkov in je tako to obdobje mogoče upoštevati le kot dodatno dobo pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev starostne pokojnine, kjer se zahteva dopolnitev 20 oziroma 40 let pokojninske dobe ob ustrezni starosti zavarovanca.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilno pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.