Jedro

Toženec je odločbo z dne 28. 3. 2025 izdal v okviru svojih pristojnosti. Tožnik je imel zoper odločbo možnost vložiti pravno sredstvo. Ker pritožbe ni vložil, je odločba postala pravnomočna in je sodišče nanjo vezano. Odločba je bila izdana (in tudi vročena tožniku) že pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa. Kljub pravilnemu pouku o pravnem sredstvu pritožbe ni vložil. Ker je bilo na ta način o zahtevi tožnika za ponovno odmero pokojnine z odločbo z dne 28. 3. 2025 že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 63. člena ZDSS-1, 75. člena ZDSS-1 in 247. člena ZPP, tožbo zaradi molka organa pravilno zavrglo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 14. 4. 2025.

2.Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni sklep sodišča prve stopnje in ugodi tožbenemu zahtevku oziroma sklep razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče s sklepom zavrglo tožbo tožnika z navedbo, da se na odločbo organa prve stopnje ni pritožil. Ta navedba ne drži. Res je sicer, da se ni pritožil na odločbo z dne 28. 3. 2025, a se je že dne 13. 1. 2025 pritožil na (fiktivno negativno) odločbo organa prve stopnje. Ker na to pritožbo ni prejel odločbe organa druge stopnje, je vložil tožbo. Razlaga sodišča, da bi se moral tožnik dvakrat pritožiti na odločbo organa prve stopnje (enkrat na fiktivno negativno, drugič na dejansko izdano), bi pomenila hudo zlorabo instituta "molk organa". Sodišče razlaga, da je odločba organa prve stopnje veljavna kljub temu, da je bil ta organ zaradi že vložene pritožbe na molk organa prekludiran. Navaja hipotetičen primer zlorabe instituta, če bi veljala razlaga sodišča. Stranko se na ta način prisili, da se mora dvakrat pritožiti na odločbo organa prve stopnje. Če bi se stranka posluževala odvetniških storitev, bi to pomenilo, da bi morala namesto ene storitve (pritožba zaradi molka organa) plačati kar tri storitve (pritožba zaradi molka organa, opomin pred tožbo, pritožba na izdano odločbo). S tovrstno zlorabo instituta molka organa se podaljša rok za izdajo odločbe. Četrti odstavek 222. člena ZUP določa, da "če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen." Če se je stranka pritožila, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (fikcija negativne odločbe), organ prve stopnje ne more izdati še ene odločbe, saj se je z vložitvijo pritožbe zaradi molka organa ustvarila fikcija, da je bila (negativna) odločba organa prve stopnje že izdana. Organ prve stopnje mora v primeru pritožbe zaradi molka organa pritožbo takoj posredovati organu druge stopnje in od tistega trenutka dalje ni več pristojen, da sam izda odločbo. Organ prve stopnje bi moral "takoj" poslati pritožbo z dne 13. 1. 2025 organu druge stopnje, a jo je držal pri sebi in šele po prejetem opominu pred tožbo izdal odločbo, čeprav za to ni bil več pristojen. Na to odločbo se tožnik ni mogel (še enkrat) pritožiti, saj se je na odločbo organa prve stopnje (fiktivno negativno) že pritožil dne 13. 1. 2025. Na svojo pritožbo tožnik do danes še ni prejel odločbe organa druge stopnje. Kljub temu je sodišče tožbo s sklepom zavrglo. To lahko pomeni, da ne obstaja sodna pot, po kateri bi tožnik od toženca dosegel odgovor na omenjeno pritožbo. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep je, z dejanskimi in pravnimi razlogi, tudi ustrezno obrazložilo.

6.Dne 14. 4. 2025 je tožnik na sodišče vložil tožbo zaradi molka organa, ker v zakonskem roku nista bili izdani niti prvostopenjska niti dokončna odločba toženca o tožnikovi zahtevi za ponovno odmero pokojnine. Toženec je 28. 3. 2025 izdal prvostopenjsko odločbo, s katero je zavrnil zahtevo tožnika. Odločba je bila tožniku vročena 2. 4. 2025. Sodišče prve stopnje je po prejemu podatka, da je navedena odločba dne 18. 4. 2025 postala pravnomočna, tožbo zavrglo.

7.Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v 75. členu določa, da sodišče po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno. Ta določba glede na posebnost socialnega spora dopolnjuje določbo prvega odstavka 247. člena ZPP,¹ ki določa, da predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim tožbo zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. Tudi v drugem odstavku 63. člena ZDSS-1 je določeno, da socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno.

8.Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik zoper odločbo organa prve stopnje z dne 28. 3. 2025 vložiti pritožbo. Odločba je bila izdana (in tudi vročena tožniku) že pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa.² Kljub pravilnemu pouku o pravnem sredstvu pritožbe ni vložil. Ker je bilo na ta način o zahtevi tožnika za ponovno odmero pokojnine z odločbo z dne 28. 3. 2025 že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 63. člena ZDSS-1, 75. člena ZDSS-1 in 247. člena ZPP, tožbo zaradi molka organa pravilno zavrglo.

9.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da gre v tem primeru za zlorabo instituta molka organa. Rok za izdajo odločbe je po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) instrukcijski in ne prekluziven, zato izdaja odločbe po poteku tako določnega roka, ne pomeni, da je odločba neveljavna. Toženec je odločbo z dne 28. 3. 2025 izdal v okviru svojih pristojnosti. Tožnik je imel zoper odločbo možnost vložiti pravno sredstvo. Ker pritožbe ni vložil, je odločba postala pravnomočna in je sodišče nanjo vezano.³ Sodišče je namreč na pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku vezano, dokler ta ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.

10.Tudi pritožbeno sklicevanje na hipotetičen primer glede na navedeno zakonsko podlago, ne daje podlage za drugačno odločitev.

11.Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 322.

2Za presojo ni relevantna določba 80. člena ZDSS-1, ki se nanaša na izdajo upravnega akta po vložitvi tožbe.

3Tako tudi že v zadevi Psp 165/2025.