Jedro

Res je, da je v tretjem odstavku 331. člena ZFPPIPP določeno, da lahko sodišče, če s prvim sklepom o prodaji določi kot način prodaje javno dražbo, hkrati določi, da se lahko postopek večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, vendar mora odločitev na tej podlagi vsebovati tudi število možnih ponovitev prodaje, česar pa v konkretnem primeru izpodbijani sklep ne vsebuje. Vnaprejšnja dovolitev ponavljanja neuspešnih javnih dražb brez omejitve njihovega števila, lahko dejansko privede do sicer uspešne prodaje, vendar za povsem neznatno kupnino. Na podlagi odločitve, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ne more izključiti možnosti, da v primeru več neuspešnih prodaj na javni dražbi, ki jih je odobrilo sodišče prve stopnje brez omejitve njihovega števila, kupnina ne bo zadoščala niti za vse stroške več ponovljenih javnih dražb. Zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, koliko ponovljenih dražb dovoljuje, prav tako pa bi se glede na višino izklicne cene in trajanje postopka prodaje moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji za ponudbo ločitvenemu upniku, da navedeno premoženje prevzame v poplačilo svoje terjatve, ki jo ima zavarovano z ločitveno pravico. O tem, da ga stečajni upravitelj, ki je imenovan v postopku osebnega stečaja nad ločitvenim upnikom, ne bi prevzel, sodišče ne more sklepati na podlagi mnenja upraviteljice, ki ga je podala v izjavi na pritožbo, da ni verjetno, da ga bo prevzel, ker ga bo moral nato sam unovčiti. O tem bi moralo sodišče prve stopnje vprašati upravitelja, česar pa še ni storilo, enako kot zmotno še ni zahtevalo od njega mnenja v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet tega sklepa.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče, ki vodi postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, odločilo, da se opravi v kompletu prodaja nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, in sicer deleža ene polovice parcel 86/1 (ID 001), 86/2 (ID 002), 86/3 (ID 003) in 87 (ID 004), vse v katastrski občini ..., na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 3.500,00 EUR, varščina pa znaša 350,00 EUR (1. točka izreka). Odločilo je še, da se lahko postopek javne dražbe večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen. Delež, za katerega se sme v ponovljenem postopku znižati izklicna cena, znaša 10% zadnje izklicne cene, varščina pa znaša 10% izklicne cene v posameznem koraku (2. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pritožila dolžnik in A. A., ki je v pritožbi zatrjeval, da ima na parcelah, ki so predmet prodaje, zastavno pravico. Oba pritožnika sta uveljavljala kršitve določb postopka, zmotno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabo materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upraviteljica se je o pritožbah izjavila z vlogo z dne 18. 10. 2021. Primarno je opozorila, da se je nad upnikom A. A. začel postopek osebnega stečaja, ki se vodi pod opr. št. St ..., da je terjatev upnika zato del stečajne mase, ki jo upravlja v postopku imenovani upravitelj ter da zato upnik A. A. sam nima procesne legitimacije za vložitev mnenja ločitvenega upnika, prav tako pa tudi pritožbe ne. Zato je predlagala zavrženje njegove pritožbe. Sicer pa je menila, da sta pritožbi tudi vsebinsko neutemeljeni in je pritožbenemu sodišču predlagala, da ju zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o prodaji ‒ prvi z dne 17. 7. 2019 (p. d. 348) že odločalo o prodaji istega dolžnikovega premoženja, ki je predmet izpodbijanega sklepa. Navedeni sklep je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 217/2020 z dne 1. 7. 2020 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku je novo imenovana upraviteljica podala nov predlog prve prodaje, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je upraviteljica vložila predlog prve prodaje (p. d. 508) in da je sodišče z zahtevo (p. d. 512) pozvalo ločitvenega upnika, da sporoči mnenje o nameravani prodaji. Iz navedene zahteve izhaja, da jo je sodišče naslovilo ločitvenemu upniku, ne pa stečajnemu upravitelju, ki je imenovan v postopku osebnega stečaja, ki teče zoper njega. Pritožbeno sodišče pritrjuje upraviteljici, da bi moral mnenje podati stečajni upravitelj, vendar to hkrati pomeni, da bi moralo zahtevo za mnenje ločitvenega upnika poslati sodišče upravitelju, ne pa dolžniku. Ker pa tega ni storilo, je sodišče prve stopnje posledično obravnavalo negativno mnenje, ki ga je k prodaji izrazil A. A. in ocenilo, da za sodišče ni zavezujoče ter upniku zgolj pojasnilo, da lahko sprejme odločitev, ki z mnenjem ločitvenega upnika ni skladna. Navedene razloge, ki se nanašajo na izraženo negativno mnenje k prodaji, pritožnik izpodbija s trditvami, da sodišče ni odgovorilo na njegovo mnenje, da bodo glede na izdani sklep povzročeni le stroški dražb ter na njegov predlog, da v izogib stroškom kot ločitveni upnik sam prevzame navedeno premoženje.

6. Stališče upraviteljice, da njegova pritožba ni dovoljena, v konkretnem primeru ni pravilno. Če je kljub dejstvu, da je sodišče prve stopnje vedelo, da je nad ločitvenim upnikom začet postopek osebnega stečaja, zahtevalo in obravnavalo njegovo mnenje o prodaji premoženja, na katerem ima priznano ločitveno pravico, potem mu ni mogoče odreči pravice do pritožbe zoper odločitev sodišča. Zato je njegova pritožba dovoljena.

7. Dolžnik pa je v postopku osebnega stečaja stranka stečajnega postopka in ima zato zoper sklep o prodaji njegovega premoženja prav tako pravico do pritožbe, kar pomeni, da je tudi njegova pritožba dovoljena.

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje določilo izklicno ceno na podlagi ocene tržne vrednosti in da se v skladu s tretjim odstavkom 331. člena ZFPPIPP lahko javna dražba večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen. Določilo je delež, za katerega se sme v ponovljenem postopku izklicna cena znižati, to je v višini 10% izklicne cene v prejšnjem, neuspešnem postopku.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikoma, da odločitev o možnosti večkratne ponovitve javne dražbe, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, omogoča prodajo za neznatno kupnino, iz katere tudi ne bo mogoče poplačati ločitvenega upnika. Res je, da je v tretjem odstavku 331. člena ZFPPIPP določeno, da lahko sodišče, če s prvim sklepom o prodaji določi kot način prodaje javno dražbo, hkrati določi, da se lahko postopek večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, vendar mora odločitev na tej podlagi vsebovati tudi število možnih ponovitev prodaje, česar pa v konkretnem primeru izpodbijani sklep ne vsebuje. Vnaprejšnja dovolitev ponavljanja neuspešnih javnih dražb brez omejitve njihovega števila, lahko dejansko privede do sicer uspešne prodaje, vendar za povsem neznatno kupnino. Na podlagi odločitve, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ne more izključiti možnosti, da v primeru več neuspešnih prodaj na javni dražbi, ki jih je odobrilo sodišče prve stopnje brez omejitve njihovega števila, kupnina ne bo zadoščala niti za vse stroške več ponovljenih javnih dražb. Zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, koliko ponovljenih dražb dovoljuje, prav tako pa bi se glede na višino izklicne cene in trajanje postopka prodaje moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji za ponudbo ločitvenemu upniku, da navedeno premoženje prevzame v poplačilo svoje terjatve, ki jo ima zavarovano z ločitveno pravico. O tem, da ga stečajni upravitelj, ki je imenovan v postopku osebnega stečaja nad ločitvenim upnikom, ne bi prevzel, sodišče ne more sklepati na podlagi mnenja upraviteljice, ki ga je podala v izjavi na pritožbo, da ni verjetno, da ga bo prevzel, ker ga bo moral nato sam unovčiti. O tem bi moralo sodišče prve stopnje vprašati upravitelja, česar pa še ni storilo, enako kot zmotno še ni zahtevalo od njega mnenja v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet tega sklepa.

10. Glede na obrazloženo se izkaže, da sta pritožbi utemeljeni. Izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti. Obremenjen je z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki je pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, poleg tega pa dejanj, ki jih ni opravilo sodišče prve stopnje prav tako samo ne more izvesti. Zato je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).