Up-73/03 - 7

8. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., B. B. iz Z. in C. C. iz V., ki jih vse zastopa Č. Č., odvetnik v U., na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 681/2001 z dne 28. 11. 2002 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelek v Novem mestu, št. Pd 209/99 z dne 6. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Višje sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo zahtevek ustavnih pritožnikov za izplačilo premalo izplačane plače v obdobju od 1. 1. 1992 do 31. 10. 1992. Sodišče je svojo odločitev oprlo na stališče, da lahko pritožniki lastninske certifikate, ki so jih prejeli, uporabijo le za zakonsko določen namen, to je za nakup delnic ali drugega premoženja Republike Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnosti v odkup za lastniške certifikate, ter da certifikati ne predstavljajo potrdila o razliki v plači in ne štejejo za pripoznavo dolga, tako da ni prišlo do pretrganja zastaralnega roka iz naslova premalo izplačanih plač v letu 1992.

2.V ustavni pritožbi pritožniki navajajo, da je sodišče v nekem drugem primeru (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 303/98 z dne 18. 3. 1999, katere kopijo prilagajo) istovrstnemu zahtevku za izplačilo razlike v plači za isto obdobje v celoti ugodilo z obrazložitvijo, da za izdajo certifikatov v tem primeru ni bilo pravne podlage, saj je bila pravna podlaga za izplačilo plač administrativno tehničnim delavcem na sodišču zakon in ne kolektivna pogodba, zato njihova terjatev iz naslova plač ni bila poravnana z ustreznim zakonitim poplačilom in so upravičeni do vtoževanih razlik v plačah. Navajajo, da naj bi tožniki iz omenjene zadeve, poleg njih pa tudi sodniki rednih sodišč, višjih sodišč in osebje višjih sodišč, dobili plačano razliko v plačah v denarju. Pritožniki menijo, da je sodišče v njihovem primeru ob popolnoma enakem dejanskem in pravnem stanju kot v navedeni zadevi odločilo povsem drugače. V tej zvezi ustavni pritožniki zatrjujejo kršitev 14. člena Ustave (enakost pred zakonom) in 22. člena Ustave (enako varstvo pravic).

3.Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic, zagotavlja vsakomur enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem tudi tako, da sodišče brez utemeljenega razloga ne sme odločiti drugače, kot sicer odloča v podobnih primerih. Z vidika te pravice bi zato lahko bil pomemben očitek pritožnikov, da je sodišče v njihovem primeru odločilo drugače kot v drugih istovrstnih primerih.

Vendar zgolj trditev, da je Višje delovno in socialno sodišče v neki drugi zadevi (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 303/98 z dne 18. 3. 1999) odločilo popolnoma drugače kot v primeru pritožnikov, očitka o odstopu od sodne prakse ne utemeljuje. Iz prakse Vrhovnega sodišča (tako npr. sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 29/2003 z dne 18. 11. 2003), ki mu sledi tudi Višje delovno in socialno sodišče, namreč izhaja enotno stališče, da certifikati, izdani na podlagi sedmega odstavka 31. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. - ZLPP), ne morejo biti osnova za izplačilo morebitnih razlik v neizplačanih plačah, ker so bili izdani za točno določen zakonski namen, tj. za namen uporabe v lastninskem preoblikovanju, in ne kot način poplačila spornih terjatev. Da takšna odločitev oziroma takšno stališče sodišč tudi z vidika z Ustavo zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni sporno, pa je Ustavno sodišče že potrdilo (npr. v sklepu št. Up-61/02 z dne 23. 9. 2003, Uradni list RS, št. 100/03 in OdlUS XII, 117).

4.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot to zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan