Jedro

Vsak starš je dolžan kljub nezaposlenosti storiti vse, kar je v njegovi moči za preživljanje svojih otrok.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in z delno sodbo dodelilo mladoletna otroka (dvojčka) v varstvo in vzgojo tožniku. Poleg tega je toženko (sedaj revidentko) obsodilo na plačilo preživnine v višini 50 EUR mesečno za vsakega otroka, za hčerko od 8. 8. 2006 dalje (od vložitve tožbe), za sina od 1. 7. 2007 dalje (odkar se je tudi sin preselil k tožniku). Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo glede stroškov postopka. Sicer je v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker sodišče prve stopnje ni odločilo o stikih otrok s toženko, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem delu štelo za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

Zoper sodbi nižjih sodišč toženka vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da sta sodišči premalo upoštevali zmožnosti tožnika, ki je samostojni podjetnik in mesečno zasluži med 800 in 900 EUR, medtem ko se toženka preživlja s socialno podporo. Poleg tega trdi, da ni dolžna plačati preživnine za hčerko v času med 8. 8. 2006 in 1. 7. 2007, saj je v tem obdobju sin živel pri njej, hčerka pa pri tožniku. Ker naj bi imel sin posebne potrebe, naj bi bili stroški za njegovo preživljanje celo višji od stroškov preživljanja hčerke. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremeni tako, da preživninski zahtevek zoper toženko zavrne, ali pa zniža njeno obveznost. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijski očitek, da sodišči nista upoštevali brezposelnosti toženke in tožnikovih rednih mesečnih dohodkov ni utemeljen. Prav na podlagi teh dejanskih ugotovitev sta sodišči odločili, da je tožnik dolžan kriti dve tretjine mesečnih stroškov za otroka, toženka pa eno tretjino. Pravilno sta namreč ocenili, da je toženka sposobna preživljati svoje otroke, za kar je dolžna storiti vse kar je v njeni moči. V revizijskem postopku lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če se tičejo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (387. člen ZPP). Ker toženka svoje preživninske obveznosti za hčerko, ki se nanaša na obdobje med 8. 8. 2006 in 1. 7. 2007, ni izpodbijala v pritožbi, so njene, v reviziji prvič uveljavljene trditve v zvezi s tem, nedopustne.

Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani (vključno s po uradni dolžnosti upoštevnim revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava), je bilo treba revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.