Jedro

Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki, ki sodniško službo opravljajo na Oddelku za družinsko sodstvo, ki imajo pogoste stike s toženčevo partnerko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti, nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v B.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 16. 3. 2010 vložila tožbo na zvišanje preživnine mladoletnih tožnikov.

2. Tožena stranka je 8. 10. 2010 predlagala prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je zunajzakonska partnerka toženca sodnica, ki sodniško službo opravlja na Oddelku za družinsko sodstvo Okrožnega sodišča v A., torej na oddelku, ki obravnava sporno pravdno zadevo.

3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice so za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo do zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožene stranke zatrjevana okoliščina, da je toženec življenjski partner okrožne sodnice Okrožnega sodišča v A., ki sodniško službo opravlja na Oddelku za družinsko sodstvo, torej na oddelku, v pristojnost katerega spada tudi obravnavanje sporne pravdne zadeve. Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki, ki sodniško službo opravljajo na Oddelku za družinsko sodstvo, ki imajo pogoste stike s toženčevo partnerko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti, nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče z odločanjem v zadevi določilo Okrožno sodišče v B.