Jedro

Za ugotovitev pravne veljavnosti obsega procesnih dejanj pooblaščenca (delni umik tožbe) je bistvena vsebina pooblastila, ne pa vsebina izjave pooblastitelja, ki jo je dal pooblaščencu. Pomembno je torej tako imenovano zunanje, ne pa notranje pravno razmerje.

Izrek

1. Revizija se zavrne.

2. Tožena stranka sama trpi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 188. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP) zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek v tistem delu, ki se nanaša na izpodbijanje sklepa o prenehanju delovnega razmerja in na plačilo odpravnine.

Pritožbo tožnika, v kateri je trdil, da je dal pooblastilo le za umik tistega dela tožbe, ki se nanaša na plačilo odpravnine, je sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožnik dne 14.3.2000 dal splošno pooblastilo univ. dipl. pravniku I. P. Pooblastilo med drugim dovoljuje umik tožbe in glede obsega umika nima omejitev. Pooblastilo je bilo priloženo umiku tožbe z dne 20.3.2000. Zoper pravnomočni skep, izdan na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo, v kateri je uveljavljal revizijski razlog iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navajal je, da je dne 10.3.2000 podpisal pooblastilo, v katerem je bilo navedeno, "da se bo naredil umik tožbe za odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja". V zavesti tožnika torej ni bilo splošno pooblastilo, čeprav je takšno pooblastilo tožnik podpisal. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka predlagala, da jo sodišče zavrže oziroma zavrne. Navajala je, da revizija zoper sklep ni dovoljena in da je za presojo obsega pooblastila pomembna le listina, ki jo je prejelo sodišče. Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne odločbe sodišč druge stopnje, ki jo je dovoljeno vložiti le pod pogoji in zaradi razlogov, ki so v 367. in 370. členu ZPP izrecno določeni. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP je revizijo dovoljeno vložiti tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Na podlagi sklepa o delnem umiku tožbe je bil postopek v delu zahtevka pravnomočno končan.

Po določbi 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero tožnik opira revizijo, je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka med drugim podana tudi tedaj, če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za zastopanje, v tem primeru za delni umik tožbe. V določbi drugega odstavka 94. člena ZPP zakon razlikuje dve vrsti pooblastil: pravdno pooblastilo in pooblastilo za posamezna pravdna dejanja. Prvo je pooblastilo za vsa pravdna dejanja (prvi odstavek 100. člena), drugo le za posamezna pravdna dejanja, katerega obseg je odvisen od volje pooblastitelja.

V spisu sta dve pooblastili, katerih pristnosti in podpisov na njiju tožnik ni izpodbijal. Na list. štev. 3 spisa ja pooblastilo za vložitev tožbe, na list. štev. 7 spisa pa pooblastilo z dne 14.3.2000, ki je priloženo delnemu umiku tožbe z dne 20.3.2000. Na tem pooblastilu je izrecno navedeno, da tožnik pooblašča pooblaščenca za vsa pravdna dejanja, izrecno tudi za umik tožbe in za odpoved tožbenemu zahtevku. Listine z dne 10.3.2000, ki jo tožnik navaja v reviziji, in s katero bi naj pooblaščenca pooblastil le za umik tistega dela tožbe, ki se nanaša na odpravnino, ni v spisu.

Tožnik je torej na podlagi določb 95. člena ZPP in 91. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89, v nadaljevanju: ZOR) izdal pooblastilo, s katerim je pooblaščenca izrecno pooblastil tudi za umik tožbe.

Uveljavljeni revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka torej ni podan, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Tako imanovano notranje pravno razmerje med tožnikom in pooblaščencem, ki temelji na pravnem poslu, ni predmet te revizije. Zato revizijska navedba o vprašanju, kakšno pooblastilo je tožnik želel dati oziroma kakšno pooblastilo bi naj bilo v njegovi zavesti, za odločitev ni pomembna.

O stroških tožene stranke v odgovoru na revizijo je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ti stroški niso bili potrebni, ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale k razjasnitvi zadeve. Zato je sodišče o stroških revizijskega postopka odločilo kot v točki 2 izreka tega sklepa.

Določbe ZOR je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).