Jedro

V obravnavanem primeru gre za pravnomočno odločbo, za katero se zahteva ugotovitev ničnosti, ta pa se presoja restriktivno in iz natančno določenih in omejenih razlogov. Ker odločba v preostalem delu ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, saj ne gre za odločitve, ki ne bi mogle biti sprejete v upravnem postopku, je v tem delu ne more izreči za nično. Prav tako pa se skladno z določbo 2. odstavka 279. člena ZUP ne more za ničnega izreči procesni sklep, to je sklep o obnovi postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo in sklepom je Slovenska odškodninska družba d.d. (v nadaljevanju: SOD) kot skrbnik pod točko 1 izreka izrekla za nično nadomestno odločbo št. Z/04-980/18 z dne 2.11.2006 v 1. točki v delu, ki se nanaša na ceno delnic Zavarovalnice; pod točko 2 izreka zavrnila, kar zahteva tožeča stranka drugače; pod točko 3 izreka zavrgla zahtevek tožeče stranke na vrnitev zneska 409.979,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.3.2007 do plačila; pod točko 4 izreka pa tožeči stranki naložila v plačilo upravno takso v višini 14,18 EUR. V obrazložitvi navaja, da tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti sklepa o obnovi postopki z dne 7.3.2006 (s katerim je bil obnovljen postopek po pravnomočni odločbi z dne 5.7.2004 v obsegu, potrebnem za ugotovitev pravilne vrednosti osnovnih delnic Zavarovalnice A.) in odločbe z dne 2.11.2006 (s katero je bila določena nova, višja cena delnice) po 1. točki 1. odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 - ZUP), ker sta bila tako sklep kot odločba izdana v zadevi, v kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku, saj cena delnice ni predmet odločanja v upravnem postopku. Sklicujoč se na določbe Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 44/02, 16/03 - ZLPZ-1) ugotavlja, da se lahko v upravnem postopku odloči le o upravičencu in številu delnic, do katerih je slednji upravičen glede na višino vplačanih premij. Strinja se z navedbami tožeče stranke, da ZLPZ-1 ne daje podlage za to, da bi se cena osnovne delnice Zavarovalnice določila z odločbo (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 254/2008 z dne 11.12.2008 in ostalih). V konkretnem primeru torej cena delnic ni bila oziroma ni mogla biti predmet upravnega postopka, z njeno določitvijo pod točko 1. izreka nadomestne odločbe z dne 2.11.2006 je bilo tako odločeno o zadevi, o kateri sploh ni mogoče odločiti v upravnem postopku, in se zato v tem delu odločba izreče za nično. Podlage za ugotovitev ničnosti ostalega dela odločbe pa ni. Preostali del namreč določa upravičenca in število delnic, ki jih je le-ta upravičen odkupiti, o čemer pa je skrbnik lahko odločal v upravnem postopku skladno s 30. členom ZLPZ-1. Prav tako pa ni podlage za ugotovitev ničnosti sklepa o obnovi postopka z dne 7.3.2006, saj gre za procesni sklep, s katerim ni bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih in izrek njegove ničnosti v skladu z 2. odstavkom 279. člena ZUP ni mogoč. Glede zahtevka za vrnitev kupnine pa ugotavlja, da ne gre za upravno zadevo v skladu z določbo 2. člena ZUP. Vrnitvene zahtevke namreč ureja obligacijsko pravo, v obravnavanem primeru gre za pogodbeno razmerje, ki ni neposredno odvisno od upravnih odločb, izdanih v upravnem postopku, in zato je zahtevek s sklepom zavrgla.

Ministrstvo za finance RS je z odločbo št. 402-03-117/2005/11 z dne 19.3.2010 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo in sklep.

Tožeča stranka izpodbija zavrnilni del odločbe SOD št. Z/04-980/32 z dne 12.1.2010 (2. točka izreka) in sklep o zavrženju zahtevka (3. točka izreka), iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi uvodoma navaja, da je na podlagi pravnomočne odločbe SOD z dne 5.7.2004 upravičena do odplačnega prevzema 3.600 delnic Zavarovalnice A. d.d. po ceni, objavljeni v javnem pozivu skrbnika (SOD), ... SIT (... EUR) za delnico, ki se revalorizira z indeksom cen življenjskih potrebščin od 1.1.2001 do dneva plačila in nadaljnje odplačne pridobitve 7.569 delnic Zavarovalnice po ceni ... SIT (... EUR) za delnico, povečane za stroške financiranja od 22.4.2003 do zadnjega dne v mesecu, ki se izteče pred prejetim plačilom upravičenca. Po pravnomočnosti te odločbe je SOD sprejela sklep z dne 7.3.2006, s katerim je postopek po tej odločbi po uradni dolžnosti obnovila v obsegu za ugotovitev pravilne vrednosti delnice iz 1. točke te odločbe. V obnovljenem postopku je nato izdala odločbo z dne 2.11.2006, s katero je določila novo vrednost delnic tako, da je za ... osnovnih delnic določila ceno … SIT (... EUR), tožeča stranka pa je tako odkupila ... osnovnih delnic po ceni ... EUR za delnico in ... dokapitalizacijskih delnic, kar je skupaj znašalo ... EUR. Vrhovno sodišče je v revizijskih postopkih s sodbo X Ips 567/2007 z dne 11.12.2008 in ostalimi revizijam upravičencev do delnic Zavarovalnice, zoper odločbe Ministrstva za finance in sklepe SOD, s katerimi je postopke določitve upravičencev do delnic, ki so bili končani s pravnomočnimi odločbami po uradni dolžnosti obnovila v obsegu za ugotovitev pravilne vrednosti delnice iz 1. točke izreka teh odločb, ugodilo. Ugotovilo je namreč, da cena delnice v konkretnem primeru ni predmet odločanja v upravnem postopku. Iz navedenega razloga sta zato tudi v konkretnem primeru sklep o obnovi z dne 7.3.2006 in odločba z dne 2.11.2006 (v celoti) izdana v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Zato vztraja pri stališču, da se izreče odločba z dne 2.11.2006 v celoti za nično, saj so podani razlogi za ugotovitev ničnosti celotne odločbe. Izhajajoč iz ugotovitev Vrhovnega sodišča RS v prej navedenih odločitvah je namreč tožeča stranka pridobila upravičenje do odplačnega prevzema delnic na podlagi javnega poziva in odločbe SOD z dne 5.7.2004, in ne na podlagi odločbe z dne 2.11.2006, zato je neutemeljena trditev prvostopnega organa, da za preostale dele odločbe, ki določajo upravičenca in število delnic, ni podlage za ugotovitev ničnosti. To potrjuje tudi sklep z dne 7.3.2006, ki je postopek obnovil le v obsegu, ki naj bi bil potreben za ugotovitev pravilne vrednosti delnice iz prve točke odločbe z dne 5.7.2004. Sklicuje se tudi na odločitve Upravnega sodišča RS, ki je v zvezi z vloženimi tožbami zaradi odprave odločb SOD v obnovljenem postopku tožbam upravičencev ugodilo, sporne odločbe v celoti odpravilo in sprejelo odločitev, da se postopek ustavi, ker za njegovo nadaljevanje ni pravnega interesa. Sedaj izpodbijana odločitev pa je v nasprotju z navedenimi pravnomočnimi odločitvami sodišča v identičnih zadevah in upravičence spravlja v različen položaj tako, da so upravičenci, ki so vložili tožbe na upravno sodišče, pridobili upravičenje do nakupa po prvotnih odločbah iz leta 2004, upravičenci, ki pa tožb niso vložili, pa v nasprotju z zakonskimi predpisi pridobili upravičenje v letu 2006 po odločbah, izdanih v razveljavljenem obnovljenem postopku. Nadalje navaja, da predstavlja sklep o obnovi postopka z dne 7.3.2006 podlago za izdajo nične odločbe, s tem pa je neutemeljena ugotovitev, da se ne more izreči za ničnega, ker gre za procesni sklep. Ne strinja pa se niti z odločitvijo, da se zavrže zahtevek za vrnitev plačane kupnine, saj je v nasprotju z 281. členom ZUP, ki določa, da se v primeru, ko se odločba izreče za nično, odpravijo tudi vse pravne posledice, ki so iz nje nastale. V postopku, ki je temeljil na zmotnem prepričanju prvostopnega organa, da se cena delnic določa z upravno odločbo, cena delnic ni mogla biti predmet pogodbe, temveč je bila zanjo zavezujoča tako, kot jo je določala odločba z dne 2.11.2006 in je tudi v Pogodbi o prenosu delnic v 1. členu podana zgolj ugotovitev o tem, da je SOD izdala odločbo z dne 2.11.2006, katere del je tudi (nezakonito) postavljena cena delnic. Ker je v tem delu že s strani prvostopnega organa odločba izrečena za nično, se morajo skladno s 281. členom ZUP odpraviti tudi vse pravne posledice in bi moral prvostopni organ vrniti vsa sredstva, ki jih je pridobil brez pravne podlage, na podlagi nične odločbe. Glede na vse navedeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo in sklep v 2. in 3. točki izreka odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in vztraja pri ugotovitvah, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane upravne odločbe in sklepa in se zato nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še navaja: V obravnavani zadevi je v okviru postopka določitve upravičencev do pridobitve delnic, izdanih za nenominirani kapital Zavarovalnice A. d.d., (v nadaljevanju: Zavarovalnica), prvostopni organ z izpodbijano odločbo in sklepom izrekel za nično 1. točko odločbe SOD št. Z/04-980/18 z dne 2.11.2006 v delu, ki se nanaša na ceno delnic Zavarovalnice, v preostalem pa zahtevo tožeče stranke zavrnil, njen zahtevek za vrnitev že plačanega dela kupnine pa zavrgel. Iz podatkov v upravnih spisih nadalje izhaja, da je z odločbo št. Z/04-980/18 z dne 2.11.2006 prvostopni organ pod točko 1. izreka določil, da je tožeča stranka upravičena do odplačnega prevzema ... delnic Zavarovalnice, po ceni ... SIT za delnico, ki se revalorizira z indeksom cen življenjskih potrebščin od 1.1.2001 do dneva plačila upravičenca; pod točko 2. izreka določil, da s pridobitvijo delnic pod točko 1. izreka pridobi pravico do odplačnega prevzema nadaljnjih ... delnic Zavarovalnice po ceni … SIT za delnico, povečani za stroške financiranja od 22.4.2003 do zadnjega dne meseca, ki se izteče pred prejetjem plačila; pod točko 3. izreka je odločil, da je upravičenec dolžan plačati stroške izvajanja skrbniških pooblastil skrbnika v višini … SIT na delnico, kar skupaj znaša ... SIT, pod točko 4. izreka, da se prenos delnic, koristi, skrbniških pooblastil ter plačilo stroškov uredi s posebno pogodbo, pod točko 5. pa, da je upravičenec dolžan delnice odkupiti najkasneje v roku enega leta po pravnomočnosti odločbe, pod točko 6. izreka pa naložil plačilo upravne takse 4.250,00 SIT.

Tožeča stranka vztraja pri stališču, da je potrebno odločbo z dne 2.11.2006 izreči za nično v celoti, v posledici te ničnosti pa tudi vrniti del kupnine, ki je bila preveč plačana po ceni, določeni v 1. točki izreka te odločbe in ki je ugotovljena za nično.

V zadevi ni sporno, da določitev cene delnice Zavarovalnice po Zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic - ZLPZ-1 ne more more biti predmet odločanja v upravnem postopku, temveč se določi na podlagi ocenitve vrednosti Zavarovalnice na dan 1.1.2001. Sporno je vprašanje, ali se lahko odločba z dne 2.11.2006 izreče za nično v celoti.

Predlog za izrek ničnosti, ki ga je podala tožeča stranka, temelji na razlogu iz 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, po katerem se izreče za nično odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Navedeno pa izpolnjuje zgolj prva točka izreka odločbe z dne 2.11.2006. Tožeča stranka glede odločitev, ki so v preostalem delu odločbe z dne 2.11.2006, niti ne zatrjuje, da gre v tem delu odločbe za odločanje o stvareh, o katerih ne more biti odločeno v upravnem postopku torej da je podan ničnostni razlog po 1. točki 1. odstavka 279. člena ZUP. Neuspešno pa se sklicuje na primerjavo z odločitvami, sprejetimi v upravnem sporu pred Upravnim sodišče RS oziroma pred Vrhovnim sodiščem RS. Situaciji namreč nista primerljivi v bistveni okoliščini, da gre pri prej navedenih postopkih za odločanje v okviru rednega pravnega sredstva, se pravi v okviru presoje še nepravnomočne odločitve. V obravnavanem primeru pa je položaj bistveno drugačen, saj gre za pravnomočno odločbo, za katero se zahteva ugotovitev ničnosti, ta pa se presoja restriktivno in iz natančno določenih in omejenih razlogov. Ker kot že navedeno, odločba v preostalem delu ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, saj ne gre za odločitve, ki ne bi mogle biti sprejete v upravnem postopku, na te razloge pa je upravni vezan, je v tem delu ne more izreči za nično. Četudi takšna odločba ima pomanjkljivosti (tožeča stranka se sklicuje na prekoračitev obsega obnove postopka), pa jih ni mogoče odpraviti s sklicevanjem na ničnostne razloge, ki niso podani.

Tožeča stranka tudi neutemeljeno zahteva, da se izreče za ničnega tudi sklep o obnovi postopka z dne 7.3.2006. Upravni organ je pravilno navedel, da gre za procesni sklep, katerega pa se po določbi 2. odstavka 279. člena ZUP ne more izreči za ničnega. S sklicevanjem na to, da se z njim obnavlja postopek v obsegu, ki ne more biti predmet upravnega postopka, ne more uspeti, saj to z ničemer ne spreminja vsebine sklepa, ki ne obravnava vsebinskih vprašanj.

Glede zahtevka za vrnitev kupnine, ki ga prav tako uveljavlja tožeča stranka, se sodišče tudi strinja s stališčem upravnega organa, da gre za zahtevek civilnopravne narave, zato o njem ne more odločati upravni organ v upravnem postopku. Dejstvo, da je bil znesek plačan na podlagi cene, ki ni bila pravilno določena oziroma da je odpadla podlaga za določitev kupnine, še ne spreminja narave zahtevka, zato ga bo tožeča stranka s takšnimi navedbami lahko uveljavljala v civilnopravnem postopku. Kot je bilo že pojasnjeno v izpodbijani odločbi in sklepu, plačilo kupnine ne temelji na odmeri z upravno odločbo in ne gre za upravno obveznost. Tudi sama tožeča stranka navaja, da prenos delnic temelji na Pogodbi o prenosu delnic, del katere pa je tudi cena, čeprav je bil način njene določitve napačen. Kljub temu gre za pogodbeno razmerje in ne za upravno obveznost, ki bi bila naložena z upravno odločbo.

Sodišče je iz navedenih razlogov ugotovilo, da je izpodbijana odločba in sklep pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.