Posredovanje osebnih podatkov za potrebe sodnega postopka

Datum

27.01.2025

Številka

07121-1/2025/68

Kategorije

Sodni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 12. 1. 2025 po elektronski pošti prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja osebnih podatkov za potrebe sodnega spora. Zapisali ste, da vas je sodišče pozvalo na dopolnitev tožbe z navedbo osebnih podatkov toženke, da ste zahtevane osebne podatke poskušali pridobiti od delodajalca toženke, ki je vašo zahtevo zavrnil, da ste nato sodišče obvestili, da mora zahtevane osebne podatke pridobiti samo po uradni dolžnosti ter da je sodišče tožbo nato zavrglo. Po zavrženju tožbe ste se z zahtevo po posredovanju osebnih podatkov toženke obrnili na upravno enoto, ki je vašo zahtevo zavrnila z obrazložitvijo, da do podatkov niste upravičeni. Zaprošate za mnenje Informacijskega pooblaščenca.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Podatek o prebivališču toženke bi tožnica lahko od upravne enote zahtevala na dveh pravnih podlagah: 1. na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2, pri čemer bi morala izkazati, da ima zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja (torej tudi v pravdnem postopku) zoper toženko in 2. na podlagi 148. člena ZPP, pri čemer bi morala s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde izkazati, da ima za pridobitev podatka pravni interes. Na podlagi 148. člena ZPP bi tožnica podatek o prebivališču toženke lahko zahtevala tudi od delodajalca toženke. Poziv ali sklep sodišča za dopolnitev tožbe bi lahko bilo dokazilo, da je bila tožba zoper toženko vložena pri določenem sodišču. Nasprotno pa sklep o zavrženju tožbe ne predstavlja dokazila o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde, temveč dokazilo, da se tožba več ne obravnava.

IP v tem trenutku ni znana izrecna zakonska podlaga, ki bi tožnici še pred začetkom pravde omogočala, da sama neposredno pridobi EMŠO/davčno številko toženke.

V skladu s svojimi pristojnostmi IP ne sme in ne more komentirati odločitev sodišč. Prav tako IP skladno s tretjim odstavkom 55. člena Splošne uredbe ni pristojen za nadzor nad dejanji obdelave sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov. V skladu s svojimi pristojnostmi IP tudi ne sme in ne more komentirati odločitev sodišč oziroma posredovati pri pridobitvi želenih podatkov. Prav tako IP skladno s tretjim odstavkom 55. člena Splošne uredbe ni pristojen za nadzor nad dejanji obdelave sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ. V postopkih pred sodišči lahko izkoristite pravna sredstva, ki so vam na voljo skladno s procesnimi zakoni, ki so v vaši zadevi relevantni.

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, torej med drugim za njihovo razkritje s posredovanjem, mora imeti upravljavec ustrezno pravno podlago. Te do določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Skladno s točko (c) te določbe je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

Pridobitev podatkov od upravne enote

Posredovanje prebivališča toženke tožnici kot uporabnici osebnih podatkov bi konkretnem primeru lahko bilo dopustno na dveh pravnih podlagah:

1. Četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2, ki določa, da upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja (op. a.: torej tudi v pravdnem postopku) naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

2. 148. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP), ki določa, da je upravljavec zbirke podatkov (op. a.: torej tudi upravna enota) dolžan stranki, ki izkaže pravni interes, sporočiti naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje (op. a.: toženka je tista, ki ji je treba vročiti tožbo, vloženo pri sodišču s strani tožnice). Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde.

V konkretnem primeru bi bil tudi poziv ali sklep sodišča za dopolnitev tožbe dokazilo, da je bila tožba zoper toženko vložena pri določenem sodišču. Nasprotno, pa sklep o zavrženju tožbe ne predstavlja dokazila o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde, temveč dokazilo, da se tožba več ne obravnava.

Obe pravni podlagi – ob izpolnjevanju predpisanih pogojev in siceršnjih varnostnih zahtev (npr. izkazana identiteta tožnice, ustrezna določnost toženke, verodostojnost sodnega sklepa) – enakovredno omogočata pridobitev zahtevanih podatkov od upravne enote.

Toda zgornji dve podlagi očitno ne dajeta pravne podlage za posredovanje EMŠO ali davčne številke toženke. IP v tem trenutku ni znana izrecna zakonska podlaga, ki bi tožnici še pred začetkom pravde omogočala, da neposredno od upravne enote pridobi EMŠO/davčno številko toženke. Drugače je na primer, če bi zahtevo vložil odvetnik ob izpolnjevanju pogojev iz 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv).

Pridobitev podatkov od delodajalca toženke

Posredovanje prebivališča toženke tožnici kot uporabnici osebnih podatkov bi konkretnem primeru lahko bilo dopustno podlagi 148. člena ZPP, ki določa, da je upravljavec (op. a.: katerikoli upravljavec, tudi delodajalec toženke) zbirke podatkov dolžan stranki, ki izkaže pravni interes, sporočiti naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje (op. a.: toženka je tista, ki ji je treba vročiti tožbo, vloženo pri sodišču s strani tožnice). Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde. V konkretnem primeru bi bil tudi poziv ali sklep sodišča za dopolnitev tožbe dokazilo, da je bila tožba zoper toženko vložena pri določenem sodišču. Nasprotno, pa sklep o zavrženju tožbe ne predstavlja dokazila o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde, temveč dokazilo, da se tožba več ne obravnava.

Zgornja podlaga pa ne daje pravne podlage za posredovanje EMŠO ali davčne številke toženke. IP v tem trenutku ni znana izrecna zakonska podlaga, ki bi tožnici še pred začetkom pravde omogočala, da neposredno od delodajalca pridobi EMŠO/davčno številko toženke.

Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v inšpekcijskih in pritožbenih postopkih. Četrti odstavek 41. člena ZVOP-2 določa, da če je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteve v primeru, ko se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ, torej IP. Kadar ta zavrne zahtevo ali kadar na prvi stopnji odloča nadzorni organ sam, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor. Šele v drugostopenjskemu postopku bi se, po seznanitvi z vsemi relevantnimi dejstvi in okoliščinami ter presoji relevantnih pravnih podlag, IP lahko dokončno in konkretno opredelil do obravnavanega vprašanja. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz zbirk, ki niso uradne evidence in javne knjige (op. a.: npr. iz zbirke, katere upravljavec je delodajalec toženke), lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila:

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka