Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Eno temeljnih načel v zemljiškoknjižnih postopkih je načelo vrstnega reda. Zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.
Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog za zaznambo drugih pravnih sredstev zavrne.
Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika. Izbriše se zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Udeleženec C. E., T.S. s.p. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
: Sodišče prve stopnje je na podlagi izbrisne tožbe vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. XI Pg 3/2005-I, dovolilo pri 26/100 nepremičnine parc. št. 145/1, poslovnem prostoru v pritličju v zgradbi na V. ulici v Ljubljani, vpisani v vl. št. 40, k.o. G. I., last T.S. zaznambo izbrisne tožbe v korist H., d.o.o..
Zoper sklep sta se pritožila predlagatelj H., d.o.o. in T.S., s.p.. Udeleženec H d.o.o. v predlogu za razveljavitev sklepa, ki pa ga je šteti kot pritožbo, navaja, da zadnji sklep ni v skladu z zemljiškoknjižnim stanjem. Vknjižba lastninske pravice v korist T.S. je bila namreč izbrisana pod Dn. št. 26438/2004, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 23.5.2005. Ker tožena stranka ni več vknjižena kot lastnica poslovnega prostora, ki je predmet tožbe, tudi pogoja za zaznambo izbrisne tožbe ni več.
Nasprotni udeleženec se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je predlagatelj dne 11.10.2007 delno umaknil tožbo in sicer v delu, ki se nanaša na izbrisno tožbo (zadeva, opr. št. P 1810/2005-I). Na podlagi delnega umika tožbe je sodišče izdalo sklep z dne 31.3.2008, s katerim je postopek v delu, ki se nanaša na izbrisno tožbo, ustavilo. Zaradi povedanega niso podani pogoji za zaznambo izbrisne tožbe proti nasprotnemu udeležencu in je sklep brez pravne podlage. Pritožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi, predlagatelju pa naloži plačilo stroškov postopka nasprotnega udeleženca.
Pritožbi sta utemeljeni.
Eno temeljnih načel v zemljiškoknjižnih postopkih je načelo vrstnega reda. Ta obsega tako procesno pravilo kot tudi materialno pravilo. ZZK-1 v 189. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Predlog za zaznambo izbrisne tožbe v korist udeleženca H., d.o.o., je bil predložen zemljiškoknjižnemu sodišču 18.1.2005 in je vpisan pod Dn. št. 1715/2005. Pred to plombo je bila vpisana plomba Dn. št. 26438/2004. Sodišče je v tej zadevi izdalo sklep z dne 23.5.2005 in udeleženca T. S. izbrisalo kot lastnika poslovnega prostora v stavbi, stoječi na parc. št. 145/1S. V trenutku vpisa plombe, to je še v letu 2004, pod Dn. št. 26638/2004 udeleženec T. S. ni bil več lastnik spornega dela nepremičnine, ne glede na to, da je bil sam zemljiškoknjižni sklep izdan kasneje (23.5.2005). Predlog H., d.o.o. za zaznambo drugih pravnih dejstev (zaznambo izbrisne tožbe) je bil predložen zemljiški knjigi 18.1.2005, torej tedaj, ko T. S. ni bil več lastnik nepremičnine, s tem pa tudi ni bilo več možno zaznamovati izbrisne tožbe, ki je bila v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. XI Pg 3/2005. Po povedanem je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbama, izpodbijani sklep pa spremenilo tako, da je zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo izbrisne tožbe. Obenem pa dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa ZK sodnika in izbrisalo zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 2. odst. 120. člena ZZK-1 v zvezi s 1. odst. 35. člena Zakona o nepravdnem postopku.