Jedro

Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi trdi, da je račune delno plačal, delno pa zavrnil, pa o tem ne priloži nobenega dokaza, je tak ugovor neobrazložen.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna terjatev v znesku 197.595,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka, ki jih je odmerilo na 21.000,00 SIT ter za izterjavo te terjatve zoper dolžnika dovolilo izvršbo z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnika na kateremkoli računu pri katerikoli banki in z rubežem ter prodajo dolžnikovih premičnin.

Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje posredovalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. V tej pritožbi upnik ne priznava dolga in navaja, da je bil znesek po računu 1043 z dne 7.10.1998 37.800,00 SIT plačan, račun št. 1150 z dne 9.9.1996 za znesek 87.390,00 SIT pa je bil zaradi nepravilnega obračuna zavrnjen in poslan upniku nazaj. Tako ne velja niti obračun obresti.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, res šteti v smislu 2. odst. 53. člena in 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) kot neobrazložen in s tem neutemeljen. Dolžnik navaja, da je en račun plačal, drugi račun pa zavrnil, vendar glede teh dveh okoliščin, glede katerih je dokazno breme na njem, ni priložil nobenih dokazov. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.