Jedro

Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne omogoča preizkusa, saj izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je na pravdo napotena nasprotna udeleženka. Ker dialog in polemika s takim sklepom nista mogoča, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek in nasprotno udeleženko napotilo na pravdo zoper predlagatelja glede skupnega premoženja nepravdnih udeležencev, ki ga predstavlja nepremičnina, osebno vozilo ter kreditne obveznosti (vse podrobneje opisano v I. točki sklepa). Odločilo je še, (i) da je nasprotna udeleženka dolžna tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in o vloženi tožbi obvestiti sodišče, (ii) da se postopek za delitev skupnega premoženja prekine, dokler pravda ne bo pravnomočno končana ter (iii) da bo sodišče v primeru, če nasprotna udeleženka ne bo ravnala po tem sklepu, nadaljevalo s postopkom, ne glede na okoliščine, zaradi katerih jo je napotilo na pravdo.

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija nasprotna udeleženka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po tretjem odstavku 155. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) sodišče v postopku za delitev skupnega premoženja udeležence napoti na pravdo po 9. členu ZNP-1, če je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Po prvem odstavku 9. člena sodišče napoti na pravdo praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja. Po drugem odstavku 9. člena pa sodišče odloči ne glede na zahtevke, glede katerih je udeleženca napotilo na pravdo, če ta v določenem roku ne sproži pravde.

6. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne omogoča preizkusa, saj izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je na pravdo napotena nasprotna udeleženka. Ker dialog in polemika s takim sklepom nista mogoča, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1. 7. Ugotovljene procesne kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more odpraviti samo. Zato je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen prvi odstavek 354. člena ZPP).

8. O stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 166. člena ZPP).

9. V novem postopku mora sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljiti in upravičiti v takšni meri, da bo dosegala zahtevani standard obrazloženosti ter da bo zoper njo moč uresničiti pravico do pritožbe. Pri oblikovanju sklepa naj se v novem postopku posveti večjo skrbnost tudi zahtevkom, glede katerih se napotuje na pravdo, saj mora sodišče v primeru, če napotena stranka ne sproži pravde, odločiti ne glede na te zahtevke. „Okoliščine“ napotitve, kot je to odločeno v izreku izpodbijanega sklepa, v taki procesni situaciji niso pravno relevantne.