Jedro

Ker je bila pritožba, ki jo je zoper izpodbijani sklep v davčnem postopku vložil tožnik, s sklepom prvostopenjskega organa iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z drugostopenjsko odločbo pa ta (procesna) odločitev prvostopenjskega organa potrjena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi vsebinsko ni presojal. To ima enak učinek, kot da tožnik pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi ne bi vložil. V takšnem primeru pa v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko vložilo tožbo zoper izpodbijani sklep.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je izdala sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4934-86791/2022-1 z dne 12. 7. 2022 (v nadaljevanju izpodbijani sklep oziroma sklep o davčni izvršbi) za znesek obveznosti, ki na dan 12. 7. 2022 skupaj z glavnico, zamudnimi obrestmi in stroški sklepa znašajo 13.120,08 EUR, in sicer z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri Banki A., d.d. Iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil ta tožniku izdan zaradi naslednjih zapadlih izvršilnih naslovov: obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ, obračunov davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja - REK-1 ter odločbe o odmeri dohodnine za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020, št. DT 08 04-76734-1 z dne 31. 3. 2021 (letni poračun dohodnine - doplačilo).

2. Tožnik zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo in v njej navaja, da so mu bile s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru St ... z dne 3. 6. 2022 v postopku osebnega stečaja odpuščene vse obveznosti, zato ni podlage za davčno izvršbo. Uveljavlja bistveno kršitev pravil Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker v upravnem postopku ni bil zaslišan in je dejansko stanje zato ostalo neugotovljeno. Navaja, da v zadevi ni bilo izvedeno javno sojenje na sodišču, izpeljan ni bil noben sodni postopek, v katerem bi bilo s sodbo sodišča ugotovljeno, da je dolžnik. Z izpodbijanim sklepom je bilo poseženo v zasebno lastnino, kar je mogoče le s sodbo sodišča, izrečeno v javnem, poštenem in pravičnem postopku. Sklicuje se na Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin in na Ustavo RS ter uveljavlja kršitev številnih njunih določb. 3. Tožba ni dovoljena.

4. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu je treba vedno izkoristiti pritožbeno pot v upravnem postopku, če je ta na voljo. To pomeni, da se upravni akt, ki je izdan v dvostopenjskem upravnem postopku, lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat namreč postane prvostopenjski akt materialno (po vsebini) dokončen in je z njim dokončno odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. Povedano drugače: upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno (prvi odstavek 6. člena ZUS-1).

5. V obravnavanem primeru tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep, t. j. sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4934-86791/2022-1 z dne 12. 7. 2022, zoper katerega je bilo možno vložiti pritožbo. Iz odločbe toženke št. DT 499-29-476/2022-2 z dne 27. 2. 2023 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba), ki jo je tožnik priložil k tožbi, izhaja, da je tožnik zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi pritožbo tudi vložil, vendar jo je prvostopenjski organ s sklepom št. DT 4934-86791/2022-3 z dne 5. 8. 2022 zavrgel kot prepozno. Tožnik se je tudi zoper ta prvostopenjski sklep pritožil, toženka pa je z drugostopenjsko odločbo njegovo pritožbo zavrnila. Kot navedeno, se z vloženo tožbo izpodbija sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 12. 7. 2022, pri čemer pa tožnik prezre oziroma ne upošteva, da je bilo s toženkino drugostopenjsko odločbo odločeno o pritožbi zoper prvostopenjski sklep z dne 5. 8. 2022 o zavrženju vložene pritožbe in s tem o pritožbi zoper procesno odločitev ter da se s tema dvema odločbama sploh ni vsebinsko odločalo o izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi.

6. Ker je bila torej pritožba, ki jo je zoper izpodbijani sklep v davčnem postopku vložil tožnik, z zgoraj omenjenim sklepom prvostopenjskega organa iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z drugostopenjsko odločbo pa ta (procesna) odločitev prvostopenjskega organa potrjena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi vsebinsko ni presojal. To ima enak učinek, kot da tožnik pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi ne bi vložil.1 V takšnem primeru pa v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko vložilo tožbo zoper izpodbijani sklep. Tožnik bi moral najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej prvostopenjski sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1). Šele če oziroma ko bi bil ta prvostopenjski sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski organ o pritožbi odločil po vsebini, tožnik pa z odločitvijo ne bi bil zadovoljen, bi zoper izpodbijani sklep lahko vložil tožbo v upravnem sporu.2 Kljub takšni procesni situaciji tožnik tožbo v tej zadevi izrecno in nedvoumno vlaga (le) zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4934-86791/2022-1 z dne 12. 7. 2022, ne pa zoper sklep o zavrženju pritožbe št. DT 4934-86791/2022-3 z dne 5. 8. 2022. 7. Sodišče mora v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZUS-1 na obstoj procesnih predpostavk paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Če pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da je podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, mora tožbo zavreči. Med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da pritožba zoper izpodbijani sklep po vsebini ni bila izčrpana in je zato šteti, da sploh ni bila vložena. Ker tožba v takšnem primeru ni dovoljena, jo je sodišče na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

8. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče (med drugim) tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Glej Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019., str. 56. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 241/2015 z dne 18. 1. 2017, 9. točka obrazložitve.