Jedro

Razlogi, ki jih navaja pritožnik, predstavljajo tako predvsem nestrinjanje z zakonsko ureditvijo. Ta naj bi ne bila skladna z digitalno dobo. Četudi bi to držalo, to ne pomeni, da se stranka v postopku ni dolžna držati sklepov sodišča. Pritožnik je bil s sklepom sodišča pozvan, naj svojo vlogo dopolni. Kako naj jo dopolni, je bilo v sklepu konkretno navedeno. Nesporno je, da se pritožnik tega ni držal in ga je zato doletela sankcija, na katero je bil opozorjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je sodišču predložil arbitražno odločbo Ar/19 z dne 12. 12. 2019 in predlagal razglasitev njene izvršljivosti. S to odločbo je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine. Tožniku, sedaj nasprotnemu udeležencu, je bilo naloženo, naj v 15 dneh toženki plača 527,85 EUR stroškov postopka.

2. Nasprotni udeleženec je na predlog odgovoril z elektronsko pošto. Sodišče ga je zato s sklepom 3. 11. 2022 pozvalo, naj v danem roku predloži dva izvoda v izreku navedenih sporočil. Vsakega v fizični obliki z lastnoročnim podpisom. Opozorilo ga je, da bo sicer njegova elektronska sporočila zavrglo.

3. Ker je nasprotni udeleženec nato sodišču navedena elektronska sporočila poslal v fizični obliki z lastnoročnim podpisom, a zgolj v enem izvodu, je s sklepom dne 30. 11. 2022 elektronska sporočila zavrglo.

4. Nasprotni udeleženec je nato podal vlogo, ki jo je naslovil kot "Zaprosilo za pojasnilo k sklepu sodišča opr. št. I R 348/2022 obrazložitev - posledično pritožba zoper zavržbo povezava na sklep z dne 3. 11. 2022".

5. Sodišče prve stopnje je slednjo vlogo obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z izpodbijanim sklepom je predlog nasprotnega udeleženca za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Nosilni razlog, da je tako ravnalo, je, da nasprotni udeleženec ni podal utemeljenega razloga, zaradi katerega naj bi zamudil rok za odpravo pomanjkljivosti njegove prvotne vloge, ki mu je bil dan in naložen s sodno odločbo.

6. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper ta sklep. Sodišču predlaga, "da izpodbijani sklep razveljavi in naloži prvostopenjskemu sodišču ponovno presojo glede vsebine predloga in ob upoštevanju olajševalnih okoliščin za pritožnika“. Administrativno pomanjkljivost šteje kot nebistveno pri posredovani dokumentaciji, „ker ni bilo ugotovljene nobene naklepne namere, da bi se kršil sodni red." Meni, da je sodišče svojo presojo sprejelo brez upoštevanja olajševalnih okoliščin. Opozarja tudi na aktualno dobo prehoda na digitalizacijo v vseh uradnih postopkih. Administrativni standard bi moral terjati, da se elektronska sporočila natisnejo in vložijo v spis ter tako vsebina pridobi dokumentarno (materialno - papirno) formo in se šteje že kot izvod dokumenta. Ob upoštevanju olajševalnih okoliščin bi pritožniku smelo in moralo dovoliti realizacijo predloga oziroma ga naknadno pozvati za odpravo pomanjkljivosti.

7. V nadaljevanju še trdi, da je sodišče opozoril na to, da je bil uradni sklep - poziv istega sodišča odpremljen v odprti kuverti. Tako ni izkazano, katere dokumente je pošiljka vsebovala ali pa ni bila celo prazna.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Pristojnost sodišča in postopek odločanja, relevanten za obravnavano zadevo, je določen v 9. členu Zakona o arbitraži (ZArbit). V tretjem odstavku tega člena je določeno, da v pritožbi zoper odločbo sodišča odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

10. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (116. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Trditveno in dokazno breme, da je podan upravičen razlog za zamudo, je tako na plečih stranke, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da predlagatelj takšnega razloga oziroma vzroka ni navedel. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija.

11. Razlogi, ki jih navaja pritožnik, predstavljajo tako predvsem nestrinjanje z zakonsko ureditvijo. Ta naj bi ne bila skladna z digitalno dobo. Četudi bi to držalo, to ne pomeni, da se stranka v postopku ni dolžna držati sklepov sodišča. Pritožnik je bil s sklepom sodišča pozvan, naj svojo vlogo dopolni. Kako naj jo dopolni, je bilo v sklepu konkretno navedeno. Nesporno je, da se pritožnik tega ni držal in ga je zato doletela sankcija, na katero je bil opozorjen. Njegove trditve o tem, da je prejel odprto sodno kuverto, zaradi česar naj bi ne bilo jasno, kaj je sploh bilo v njej, so neresna špekulacija. Pritožnik se je namreč na sklep sodišča odzval, vendar neustrezno. Toliko v odgovor na pritožbene navedbe, ki se sicer ne tičejo vprašanja pravilnosti sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vendar nanje Vrhovno sodišče odgovarja, ker je pritožnik pravni laik.

12. Ker razlogi, ki jih navaja pritožnik, pravilnosti izpodbijanega sklepa ne omajajo, hkrati pa tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).