Jedro

Pritožnica ni formalna udeleženka tega postopka. Predlog je namreč vložil pristojni center za socialno delo kot začasni skrbnik nasprotnega udeleženca. Pritožnica tudi ni prijavila svoje udeležbe v postopku na prvi stopnji, ampak se je na svoj pravni interes, tako glede vložitve pritožbe, kot glede imenovanja za skrbnico, začela sklicevati šele v pritožbi. Sodišče prve stopnje se o tem ni izreklo, po presoji pritožbenega sodišča pa pritožnica nima položaja materialne udeleženke in zato ne sodi v krog oseb, ki so po prvem odstavku 32. člena ZNP-1 upravičene do vlaganja pravnih sredstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. P. N. krije sam svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je za skrbnika nasprotnega udeleženca imenovalo predlagatelja. Obenem je določilo obveznosti skrbnika, ki so zastopanje nasprotnega udeleženca, vestna skrb za osebnost, pravice in koristi nasprotnega udeleženca, ter skrbno upravljanje njegovega premoženja.

2. Pritožila se je K. N., hči nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju: pritožnica), ki predlaga, naj sodišče za skrbnico imenuje njo, izpodbijani sklep pa ustrezno spremeni; podrejeno predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je glede na sorodstveno vez z nasprotnim udeležencem upravičena vložiti pritožbo. Njune koristi in interesi niso v medsebojnem nasprotju, saj je pritožnica edina, ki je skrbela za nasprotnega udeleženca, ga obiskovala in imela z njim največ stikov. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je vsebinsko prazna. Sodišče ni pojasnilo, zakaj naj bi spor med pritožnico in njenim polbratom P. N. negativno vplival na odnos do nasprotnega udeleženca. Okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da so koristi nasprotnega udeleženca v navzkrižju z interesi pritožnice, sodišče ni navedlo. V pravdi II P 197/2019 je Okrožno sodišče v Ljubljani nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega zastopnika, sicer pa pritožnica zaradi spora s polbratom ne bo spremenila svojega odnosa do nasprotnega udeleženca. Oče je prav zaradi dobrih odnosov s pritožnico želel, da ona in njena družina dobi njegovo premoženje, zato je tudi sklenil sporne pogodbe, ki jih P. N. sedaj izpodbija. Sodišče bi moralo v dokaznem postopku zaslišati osebje v DSO B., ki mu je znano, kdo nasprotnega udeleženca obiskuje in dejansko skrbi zanj. Pritožnica zato predlaga zaslišanje prič J. S. In S. T., ki sta zaposleni na oddelku, kjer biva nasprotni udeleženec.

3. Na pritožbo je odgovoril P. N., ki predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica ni formalna udeleženka tega postopka. Predlog je namreč vložil pristojni center za socialno delo kot začasni skrbnik nasprotnega udeleženca. Pritožnica tudi ni prijavila svoje udeležbe v postopku na prvi stopnji, ampak se je na svoj pravni interes, tako glede vložitve pritožbe, kot glede imenovanja za skrbnico, začela sklicevati šele v pritožbi. Sodišče prve stopnje se o tem ni izreklo, po presoji pritožbenega sodišča pa pritožnica nima položaja materialne udeleženke in zato ne sodi v krog oseb, ki so po prvem odstavku 32. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) upravičene do vlaganja pravnih sredstev.

6. Izpodbijani sklep se ne nanaša na pritožnico, ampak na nasprotnega udeleženca, poleg tega pa pritožnica ni izkazala, da izpodbijani sklep posega v njen pravni položaj, pravice in obveznosti. Res bi sodišče po 242. členu Družinskega zakonika (DZ) pritožnico, glede na njeno sorodstveno razmerje z nasprotnim udeležencem, lahko imenovalo za njegovo skrbnico; pravice biti skrbnica svojemu očetu pa pritožnica vendarle nima. Temeljno vodilo sodišča pri izbiri osebe skrbnika so izključno varovančeve potrebe in koristi. Želje njegovih sorodnikov se upoštevajo le, če je to v korist varovanca (243. člen DZ). Skrbništvo za odrasle osebe je namreč namenjeno varstvu njihove osebnosti ter zavarovanju njihovih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ), ne pa koristi potencialnih skrbnikov.

7. Pritožnica torej nima pravnega interesa za udeležbo v tem postopku; samo njen dejanski interes, ki ga izkazuje z zatrjevano dosedanjo skrbjo za nasprotnega udeleženca, ne zadošča. 8. Čeprav pritožnica po navedenem ne bi bila upravičena do vsebinskega odgovora na svoje pritožbene trditve, je treba dodati, da pritožnica tudi sicer ne bi mogla postati očetova skrbnica, dokler je v teku pravda zaradi ugotovitve ničnosti razpolaganja z očetovim premoženjem. Zaradi spornih pravnih poslov, ki sta jih sklenila pritožnica in nasprotni udeleženec, je podano očitno navzkrižje njunih interesov oziroma premoženjskih koristi, to pa je zakonski zadržek za imenovanje skrbnika (tretja alineja 241. člena DZ). Ob tem ni pomembno, da je pravdo začel tožničin polbrat P. N. in ne sam nasprotni udeleženec. Slednjemu je pravdno sodišče sicer postavilo začasnega zastopnika, vendar bo njegova funkcija z imenovanjem skrbnika prenehala. Dovolj prepričljivo in izkustveno utemeljeno je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da bi se hudi spori med pritožnico in njenim polbratom slej ko prej odrazili tudi v njunem odnosu do očeta. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da bo koristi nasprotnega udeleženca lahko najbolje varoval predlagatelj.

9. Ostale pritožbene trditve za odločitev o pritožbi niso bile relevantne. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, pa tudi ustrezno obrazložen, tako da ga je mogoče preizkusiti. Navsezadnje pritožničina ustavna procesna jamstva niso mogla biti kršena že zato, ker je pritožnica priglasila svojo udeležbo šele v pritožbenem postopku.

10. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločilo po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1). Pri tem je upoštevalo, da v tovrstnih postopkih praviloma vsak udeleženec krije svoje stroške (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). Ker odgovor ni ničesar prispeval k odločitvi o pritožbi, stroški zanj niso bili potrebni. Za povrh tudi P. N. ni formalni niti materialni udeleženec tega postopka, zato ni upravičen do povračila svojih pritožbenih stroškov.