Jedro

Tožeča stranka zoper toženko uveljavlja zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Ker iz tožbenih navedb ne izhaja, da gre za spor, ki je povezan z obstojem najemnega razmerja, je za sojenje stvarno pristojno okrožno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da za odločanje v pravdni zadevi ni stvarno pristojno in da bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Odločitev je oprlo na določbo 1. odst. 30. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Obstoja katerega od v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov formalno ne uveljavlja, predlaga pa razveljavitev sklepa. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo določbo 2. odst. 30. čl. ZPP, po kateri so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij ne glede na vrednost spornega predmeta. V obravnavanem primeru gre za spor iz najemnega razmerja, kar tožeča stranka izrecno navaja v točki 1/1 tožbe kot tudi v nadaljevanju tožbe. Na podlagi 1. odst. 57. čl. ZPP pa je podana tudi izključna krajevna pristojnost prvostopenjskega sodišča, na katerega območju leži nepremičnina.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 3. točke 2. odst. 30. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP so okrajna sodišča pristojna za sojenje ne glede na vrednost spornega predmeta, če gre za spor iz najemnega ali zakupnega razmerja. To so spori o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. Predpostavka izključne pristojnosti okrajnega sodišča je obstoj najemnega ali zakupnega razmerja ali vsaj spor med pravdnima strankama o tem vprašanju.

Pristojnost sodišča se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (2. odst. 17. čl. ZPP). Tožeča stranka zoper toženko uveljavlja zahtevek zaradi neupravičene pridobitve (prim. 190. čl. Obligacijskega zakonika oziroma 210. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker iz tožbenih navedb ne izhaja, da gre za spor, ki je povezan z obstojem najemnega razmerja, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o stvarni nepristojnosti pravilna.

Glede na dejstvo, da gre za spor iz zatrjevanega obligacijskega razmerja, je zmotno tudi nadaljnje pritožbeno stališče, da je podana izključna krajevna pristojnost prvostopenjskega sodišča po 1. odst. 57. čl. ZPP.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, niso podani in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.